Pobudnik je prejel dopis (poziv) Okrožnega sodišča v Kopru z dne 15. 9. 2008, opr. št. IKZ 160/2008, da se zglasi v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, kjer bo prestajal kazen odvzema prostosti. Dopis je vseboval tudi pravni pouk o možnosti prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora. To možnost je pobudnik tudi izkoristil, vendar je bila njegova prošnja za odložitev izvršitve kazni zapora zavrnjena z obrazložitvijo, da do odložitve ni upravičen, saj je v hišnem priporu. Sodišče je pri tem celo pripomnilo, da je določba prvega odstavka 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) povsem jasna, da se sme izvršitev kazni zapora odložiti le tistemu obsojencu, ki je na prostosti.
Obsojencu, ki je v hišnem priporu, pošlje okrožno sodišče, na območju katerega prestaja hišni pripor, nalog, da takoj, najpozneje pa v 24 urah od prejetja naloga, nastopi kazen zapora v določenem zavodu (prvi odstavek 19. člena ZIKS-1). Za obsojenca, ki je na prestajanju kazni zapora pozvan iz hišnega pripora, velja podoben postopek kot za obsojenca, ki je v priporu. Jasno je tudi, da zakon možnost vložitve prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora daje le obsojencu, ki je na prostosti. Vendar pa je dopis, ki ga je prejel pobudnik, vseboval pojasnilo o tem, da lahko iz opravičenih razlogov zaprosi za odložitev izvršitve kazni odvzema prostosti. Zato ne preseneča, da je pobudnik prejeto pojasnilo tudi izkoristil za vložitev prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora. To pa za nastop kazni ni nepomembno, saj se do izdaje odločbe o takšni prošnji začetek prestajanja kazni odloži (tretji odstavek 25. člena ZIKS-1). Poleg tega pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretjega ostavka 25. člena ZIKS-1, zadrži izvršitev kazni, razen pritožbe zoper odločbo, s katero je bila prošnja za odložitev kazni zavrnjena, ker je bila vložena ponovno iz istih odložitvenih razlogov, oziroma zavržena, ker je bila vložena po preteku predpisanega roka (prvi odstavek 26. člena ZIKS-1).
Posameznik ne sme trpeti škodljivih posledic, če je pouk v sodni odločbi zavajajoč ali celo napačen. Še pomembnejše je to za obsojenca, da natančno izve, kaj mora storiti, da ne bi bilo privedbe in posledic z namestitvijo v strožji režim prestajanja kazni zapora. Zato smo od Okrožnega sodišča v Kopru zahtevali pojasnilo podlage, na kateri je bil izdan dopis (poziv) z dne 15. 9. 2008, opr. št. IKZ 160/2008.
Sodišče je pojasnilo, da je bil pobudniku pomotoma namesto naloga po prvem odstavku 19. člena ZIKS-1 poslan poziv na prestajanje kazni zapora po prvem odstavku 20. člena ZIKS-1. Zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za odlog izvršitve kazni je vložil pritožbo, zato je bil spis ob pripravi odgovora Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) še na Višjem sodišču v Kopru. Sodišče se je strinjalo z Varuhovimi ugotovitvami, da obsojenec ne sme trpeti škodljivih posledic napačnega pouka oziroma dejstva, da je prejel poziv. Zato je bila njegova pritožba tudi obravnavana ob smiselni uporabi 24. in 25. člena ZIKS-1. Pri tem sodišče meni, da takšna izvedba postopka za pobudnika ni bila manj ugodna.
To drži, a ne gre spregledati, da je sodišče pobudniku ponudilo lažno upanje, da ima možnost zaprositi za odlog nastopa kazni zapora. Poleg tega ne gre zanemariti, da je (ob vseh sodnih zaostankih) sodišče moralo o njegovi tozadevni vlogi tudi odločiti in še o njegovi pritožbi. Pri tem kot povsem neustrezno štejemo tudi pripominjanje sodišča, da je določba prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 »povsem jasna in enoznačna«, saj je prav po napaki sodišča nastal ta pravni položaj. 6.3-72/2008