Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh o pojavih nestrpnega govora do beguncev

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je 27. 8. 2015 prejela novinarsko vprašanje s prošnjo po odzivu na, kakor je novinar zatrdil, »prve znake nestrpnosti in sovražnega govora zoper migrante«. Posredoval nam je namreč informacijo o tem, da na spletni strani »PORTALPLUS« razkrivajo vsebine, objavljene na socialnem omrežju Twitter, ki kažejo na znake domnevnega nestrpnega, sovražnega govora.

V odgovoru smo novinarju / mediju sporočili, da Varuh dnevno ne sledi komunikacijam na socialnih omrežjih in se do vseh objavljenih vsebin ne opredeljuje. Še posebej ne zato, ker je Varuh v skladu z ustavo in zakonom pristojen za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do organov oblasti. Tako ne more obravnavati primerov, v katerih posamezniki na socialnih omrežjih izražajo mnenja in stališča, ki bi lahko pomenila sovražni ali nestrpni govor.

Sporočili smo tudi, da zaradi neposrednosti in grobosti izjave Varuh vendarle lahko oceni, da je izjava enega od slovenskih novinarjev na Twitterju »beguncem bi dovolil približanje slovenski meji zgolj na 500 metrov, sicer bi jih postrelil« nedvomno presegla polje svobode izražanja in pomeni kršitev 63. člena Ustave, v skladu s katerim je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju. Izjava novinarja terja jasno in nedvoumno Varuhovo obsodbo, saj kot rešitev begunske tragedije zelo neposredno predlaga odvzem življenja beguncev. Človekovo življenje je nedotakljivo (17. člen Ustave). Življenje je najvišje varovana družbena vrednota in absolutno varovana človekova pravica, poziv k njegovemu odvzetju pa je protipravno in moralno zavržno dejanje.

Razumemo, da pojav izjemnega porasta beguncev odpira pomembna družbena vprašanja in povzroča zaskrbljenost državljanov. Vsak udeleženec v javni razpravi, ki ne premore dovolj srčne omike in sočutja do človeka v stiski, mora pri iskanju predlogov za rešitev begunske krize upoštevati vsaj pravno dopustne meje.

Splošno pa Varuh lahko pojasni, da je javno spodbujanje sovraštva, nestrpnosti ali nasilja v skladu s 297. členom Kazenskega zakonika kaznivo dejanje. Kazenski zakonik določa: »Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.«

Vsak primer t.i. sovražnega govora še ni kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, kot ga opredeljuje Kazenski zakonik v 297. členu. Zaradi varstva svobode so pogoji za kazenski pregon govorjene ali pisane besede strogi. Pri nas je sodne prakse s tega področja razmeroma malo, iz nje pa lahko razberemo, da 297. člen Kazenskega zakonika sodišče razlaga zelo ozko; za izpolnitev vseh znakov tega kaznivega dejanja je poleg naklepnega, javnega spodbujanja sovraštva proti določeni skupini ljudi potrebna tudi možnost, da se bodo besede sprevrgle v nasilje, v neko protipravno dejanje.

Kdorkoli meni, da ima izjava, ki jo je zasledil na družabnem omrežju, znake kaznivega dejanja, se lahko s prijavo kaznivega dejanja obrne na policijo ali tožilstvo. Če pa sporna izjava ne izpolnjuje vseh znakov kaznivega dejanja, hkrati pa vsebuje nestrpne, ksenofobne in diskriminatorne elemente, se s pobudo lahko obrne tudi na Svet za odziv na sovražni govor, (spletna stran Mirovnega inštituta). Svet je sicer neformalno telo, ki si prizadeva za vzpostavitev višjih standardov javnega izražanja, pri tem pa se sistematično odziva na vse oblike sovražnega izražanja.

Natisni: