Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je ugotovil, da je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor kršil načelo dobrega upravljana s tem, da je pobudniku na njegov dopis z dne 29. 9. 2020 odgovoril šele po več kot osmih mesecih in tudi to šele po posredovanju Varuha. Varuh tako ugotavlja nadaljevanje problematike neustrezne odzivnosti IRSOP na prejete prijave in dopise, na katero opozarja že vrsto let.
Na IRSOP je zato naslovil (ponovno) priporočilo, da sprejme in izvede ustrezne in predvsem učinkovite ukrepe, ki bodo zagotovili pravočasno in celostno odgovarjanje na vse prijave in dopise, ki jih prejme. Obenem je Varuh IRSOP tudi (ponovno) priporočil, da sprejme ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili celostno in temeljito predhodno obravnavo prejetih prijav, ter da razmisli tudi o možnosti centralizacije razvrščanja z namenom zagotovitve enotne, pregledne in enakopravne obravnave vseh prejetih prijav.
IRSOP je sicer v svojem odzivu na Varuhovo mnenje inšpektorje pozval k doslednemu upoštevanju rokov, opredeljenih v Uredbi o pravnem poslovanju, vendar je hkrati izrazil dvom o svoji obveznosti sledenja tej Uredbi. Priporočilo o sprejemu ustreznih realno učinkovitih ukrepov je sicer sprejel, vendar po Varuhovi oceni neustrezno realiziral, priporočilo o uvedbi centralizacije razvrščanja prejetih prijav pa je ponovno zavrnil.
* * *
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo posameznika, ki nas je seznanil s svojo prijavo zaznave potencialno nedovoljenih emisij v okolje, izkazanih v obliki zaznanega kemičnega vonja v določenem naselju. S svojimi opažanji je seznanil Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) že v juliju leta 2018, njegova prijava pa je bila uvrščena v IV., torej zadnjo prioritetno stopnjo. Vse do septembra preteklega leta se je pobudnik nato še z več dopisi obrnil na IRSOP, pri čemer na svoje zadnje sporočilo z dne 29. 9. 2020 naj ne bi prejel odgovora. Varuh se je glede na očitke pobudnika s poizvedbo obrnil na IRSOP, ki je nanjo tudi odgovorila.
Iz relativno obširnih pojasnil IRSOP je Varuh razbral povsem neredno odzivnost IRSOP oz. Inšpekcije za okolje in naravo (ION) na pobudnikove dopise. Tako je ION npr., če se omejimo zgolj na dva primera, za odziv na pobudnikov dopis z aprila 2020 potrebovala več kot 5 mesecev, za odgovor na dopis s septembra 2020 pa več kot osem mesecev (in to tudi zgolj en dan pred odgovorom na poizvedbo Varuha). Rok, kot ga predpisuje Uredba o upravnem poslovanju (UUP),[1] je bil tako občutno prekoračen, zaradi česar postopanja ION oz. IRSOP v konkretnem primeru ni bilo mogoče označiti kot skladnega z načelom dobrega upravljanja. Varuh se, kot že mnogokrat ponovljeno, zaveda kadrovske stiske na IRSOP, še vedno nerešenih zaostankov pri obravnavni prijav in hkratnega stalnega povečevanja pripada. Zgolj te okoliščine pa ne dajejo upravičljivega razloga, da se na posamezne dopise odgovarja s tolikšno zamudo oz. je za pridobitev odgovora nanje potrebno posredovanje Varuha.
Ob upoštevanju navedenega in proučitve vsebinskega vidika pojasnil,[2] ki jih je prejel pobudnik, je Varuh tako na podlagi 7. člena ZVarCP na IRSOP naslovil gornje mnenje in priporočila ter nanje prejel opisan odziv. IRSOP se tako ni povsem strinjal, da je v konkretnem primeru prišlo do kršitve načela dobrega upravljanja zaradi občutne prekoračitve roka, ki ga določa UUP. Svoje stališče je utemeljil na preteklih mnenjih Ministrstva za javno upravo (MJU), skladno s katerimi naj bi bil IRSOP z vidika odzivanja posameznikom, ki se nanj obrnejo, dolžan postopati (samo) po smiselnih določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN),[3] ki dolžnost in postopke odzivanja ureja drugače kot UUP[4]. Obenem je IRSOP problematiziral tudi že več let znane težave s preobremenjenostjo posameznih inšpektorjev, izrazil splošne zadržke pri (pre)pogostem odgovarjanju posameznikom in sklepno sporočil, da pobudnikova prijava skladno s sprejetimi prioritetami še ni bila obravnavana. Ko bo inšpekcijski nadzor opravljen, bo pobudnik o tem tudi obveščen.
V zvezi z Varuhovim priporočilom glede centralizacije razvrščanja prijav po prioritetnih stopnjah je IRSOP ponovil svoje stališče, podano v njegovem odgovoru na sorodno priporočilo Varuha,[5] obenem pa nas je seznanil s seznamom prijav prve in druge prioritete ION. Meni, da je s tem izkazano, da ima IRSOP omogočen centralni nadzor nad prijavami. Nadalje naj bi ION v preteklem letu sprejela tudi konkretne ukrepe, ki jih velja povzeti v zagotovitvi enake obremenitve posameznih inšpektorjev znotraj posamezne območne enote; v predodelitvi neobdelanih in novih prijav med posameznimi območnimi enotami glede na obstoječo obremenitev ter v zahtevi po povzetku vsake »stare« zadeve. Letošnji ukrepi pri ION vsebujejo še zavezo, da je treba prednostno razbremeniti inšpektorje, ki so imeli ob koncu leta več kot 100 neobdelanih prijav in dodatne predodelitve med posameznimi območnimi enotami. Sklepno je IRSOP Varuha seznanil še s tabelarnim prikazom števila neobdelanih prijav od pričetka leta do 30. 9. 2021 po posameznih inšpekcijah pod okriljem IRSOP, iz katerega izhaja naraščanje števila neobdelanih prijav pri vseh inšpekcijah. Ponovil je tudi svojo že večkrat izraženo potrebo po kadrovskih okrepitvah in napovedal, da bo v prihodnje še več pozornosti posvetil reševanju neobdelanih prijav.
Varuha odziv IRSOP ni prepričal, saj relevantni določbi po UUP in ZIN glede obvezne odzivnosti IRSOP po oceni Varuha nista medsebojno izključujoči, temveč se še posebno z namenom uresničevanja načela dobrega upravljanja medsebojno dopolnjujeta.[6] Varuhu pa se je vsakršno dodatno razpravljanje o posredovanem stališču IRSOP v relevantnem delu predvsem z vidika številnih preteklih ugotovitev Varuha, sporočenih mnenj in podanih priporočil o problematiki neodzivnosti IRSOP, kazalo kot povsem nesmiselno. Stališče, kot ga je izrazil IRSOP (in če bi se to odrazilo tudi v nadaljnji praksi komunikacije s posameznimi prijavitelji), bi namreč predstavljalo nazadovanje dosedanjim dosežkom pri izboljšanju poslovanja s posamezniki, ki se nanj obrnejo. Dodatna polemika o tem vprašanju se tudi ni izkazala kot razumna predvsem glede na dejstvo, da je IRSOP po eni strani izrazil dvom v svojo obveznost rednega odzivanja na dopise posameznikov po UUP, sočasno pa je lastne inšpektorje pozval k upoštevanju ravno teh določb UUP, katerim glede na sedanji odgovor očitno sedaj odreka veljavnost pri svojem poslovanju. Varuh zato meni, da je nemogoče pričakovati izboljšanje javne podobe organa, dvig zaupanja javnosti vanj in uspešno zagotovitev preventivnega učinka njegovega delovanja, če ta isti organ v rednem in celostnem odgovarjanju posameznikom vidi grožnjo[7] svojemu delovnemu procesu ter povsem neprimerno išče razloge, kako se tej obveznosti izogniti. Načelo dobrega upravljanja namreč v sebi med drugim inkorporira tudi pomembno načelo odzivnosti organa. To od slehernega organa oblasti zahteva, da svoje cilje, pravila, strukture in postopke prilagodi legitimnim pričakovanjem in potrebam posameznikov, pri čemer mora na njihove zahteve, pritožbe in druga sporočila odgovarjati v razumnem roku. Ravno zahteva po odgovoru v razumnem roku pa bi bila v luči znane problematike dolgotrajnosti inšpekcijskih postopkov ob upoštevanju izključno samo določbe 24. člena ZIN evidentno neizpolnljiva.
Glede na vse navedeno in ob upoštevanju sorodnosti predmetnega mnenja in priporočila Varuha z nedavnimi preteklimi priporočili ter odzivi IRSOP je Varuh tudi na predmetnem mnenju in priporočilu vztrajal ter obenem na IRSOP ponovno apeliral, da ponovno premisli svoj pristop pri organizaciji delovnega procesa v smislu premika poudarka začrtanih ukrepov s kvantitativnega na kvalitativni vidik.
Pobudo smo šteli za utemeljeno. 17.1-14/2021
[1] Skladno z drugim odstavkom 17. člena UUP mora organ na prejet dopis odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta, pri čemer mora skladno s prvim odstavkom istega člena odgovoriti na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen če se vsebina dopisa nanaša na postopek, ki se še vodi pri organu, če je dopis šikanozen ali če je organ pošiljatelju na bistveno podobno vprašanje že odgovoril.
[2] Tudi sicer z zamudo podanih pojasnil IRSOP, ki jih je prejel pobudnik, ni bilo mogoče označiti kot celostnih. Pobudnik je namreč IRSOP seznanil z zaznanim »dražečim, kemičnem vonjem«, kar je povezoval z bližino industrijskih objektov. Pojasnila, ki jih je prejel od ION, pa so se v pretežni meri nanašala na manko pravne podlage v zvezi z neprijetnimi vonjavami, ION pa je obenem pobudnika zgolj napotovala na Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO), da si sam pridobi morebitna poročila o obratovalnih monitoringih. Varuh vsekakor ne more predpostaviti napačnosti odločitve pristojnega inšpektorja v zvezi z uvrstitvijo v zadnjo, četrto prioritetno skupino. Kljub temu pa meni, da je treba prijave, kot je pobudnikova, ki nakazujejo na potencialno možno ogrožanje zdravja večjega števila ljudi, obravnavati z najvišjo mero skrbnosti na način, da se celostno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi ugotovi nedvoumno dejansko stanje, na podlagi katerega je možna ustrezna uvrstitev v posamezno prioritetno skupino. Pojasnila, ki jih je prejel pobudnik, žal takšne skrbnosti niso izkazala.
[3] Skladno s prvim odstavkom 24. člena ZIN mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najpozneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka.
[4] Glej opombo št. 1.
[5] https://www.varuh-rs.si/obravnavane-pobude/primer/neucinkovitost-do-sedaj-sprejetih-optimizacijskih-ukrepov-na-irsop/.
[6] Posredovani mnenji MJU sicer sprva vzpostavljata distinkcijo o vsebinskih razlikah med določbo 17. člena UUP in določbo 24. člena ZIN, vendar v sklepnem delu po oceni Varuha povsem spregledata vezanost vsake posamične določbe na vrsto postopka, v okviru katerega se od organa pričakuje odziv. Relevantna določba UUP organ zavezuje k odgovarjanju na vse dopise izven okvirjev postopkov, ki se vodijo pred organom, relevantna določba ZIN pa opredeljuje obveznost organa za odgovarjanje v okviru potekajočih postopkov (konkretno inšpekcijskih). Tudi sicer se posredovana mnenja glede na to, da inšpekcijski postopek glede na vase navedbe še ni bil pričet, v konkretnem primeru kažejo kot povsem neaplikativna.
[7] Varuh se v zvezi z neprimernostjo stalnega odgovarjanja na ponavljajoča se vprašanja lahko z IRSOP načelno strinja, vendar za konkreten primer ni mogoče trditi, da je pri pobudnikovih dopisih šlo za ponavljajoče se dopisovanje, temveč velja razbrati zgolj potrebo po celostni obravnavi njegovih opažanj in celostnih pojasnilih.
