Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je kot širše vprašanje na podlagi konkretne pobude obravnaval ureditev, po kateri se hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije izključuje. Zoisova štipendija je namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov in ustvarjanju dodatne vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti; državna štipendija pa je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja. Štipendisti državne štipendije lahko prejmejo tudi dodatek za uspeh, ki je dodatna spodbuda za doseganje visokih rezultatov pri šolanju oziroma kaže na nadpovprečnost. Ta znaša 7,40 do 40,96 EUR, medtem ko osnovna Zoisova štipendija za dijake znaša 120,00 EUR oziroma za študente 140,00 EUR.
Upoštevajoč zgoraj opisana namena obeh štipendij je Varuh zavzel stališče, da ureditev, po kateri se Zoisova in državna štipendija izključujeta, predstavlja kršitev prvega odstavka 14. člena Ustave RS. Ta določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, med drugim tudi ne glede na gmotno stanje. Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), ki podrobneje določa omenjeno ustavno materijo, v 4. členu prepoveduje vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin (med katere skladno s 1. členom istega zakona sodi tudi premoženjsko stanje), ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti. Drugi odstavek 6. člena ZvarD določa, da posredna diskriminacija obstaja, kadar oseba ali skupina oseb z določeno osebno okoliščino je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse v manj ugodnem položaju kot druge osebe, razen če ta določba, merilo ali praksa objektivno temelji.
V povezavi s konkretno ureditvijo je Varuh zavzel stališče, da navidezno nevtralna okoliščina, da dijak ali študent iz socialno šibkejšega okolja lahko izbere le Zoisovo ali državno štipendijo, le-tega dejansko postavlja v položaj, ko je njegova zmožnost uživanja ugodnosti, ki jih prinaša Zoisova štipendija, zmanjšana v primerjavi z vrstniki iz premožnejšega okolja. Zoisova štipendija kot edina štipendija, do katere je upravičen dijak ali študent iz socialno šibkejšega okolja, če se zanjo odloči, namreč pridobi naravo socialnega prejemka, ki je namenjen kritju stroškov, ki nastanejo takšnemu posamezniku pri šolanju in ne doseganju izjemnih/dodatnih dosežkov (kot so npr. udeležba na raznih obšolskih oziroma obštudijskih tekmovanjih ipd). Dijaki in študentje iz premožnejših družin po drugi strani lahko Zoisovo štipendijo v celoti uporabijo za doseganje izjemnih dosežkov, saj jim kritje stroškov šolanja zagotavljajo že starši oziroma skrbniki. Dodatka za uspeh, ki ga k državni štipendiji prejmejo njeni štipendisti, po mnenju Varuha ne gre izenačevati s Zoisovo štipendijo, saj je višina najvišjega omenjenega dodatka za skoraj trikrat nižja od (osnovne) Zoisove štipendije za dijake.
Varuh je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) opozoril tudi na opozorila strokovne in zainteresirane javnosti, da naj bi premoženje družine in izobrazba staršev napovedovala, kakšno izobrazbo bodo dosegli otroci,[1] ter zaključno poročilo v okviru projekta »Sistemi dodeljevanja štipendij za posebne dosežke – mednarodna primerjava in predlogi izboljšav za Slovenijo«,[2] katerega avtorji so priporočili, da se z zakonsko spremembo dopusti hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije. Izrazili smo zaskrbljenost, da obstoječa ureditev poglablja socialno razslojenost, in pričakovanje, da bo ministrstvo stališče Varuha ponovno proučilo in skladno s svojimi pristojnostmi predlagalo ustrezne spremembe veljavne zakonodaje. 9.5-44/2021
[1] Boštele, M. (22. 11. 2018). Za revnejše poklic, za bogatejše študij. Delo. Dostopno na: www.delo.si/novice/slovenija/za-revnejse-poklic-za-bogatejse-studij/.
[2] Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) RE-FORMA (2021). Zaključno poročilo - sistemi dodeljevanja štipendij za posebne dosežke – mednarodna primerjava in predlogi izboljšav za Slovenijo. Dostopno na: mfdps.si/wp-content/uploads/2021/05/V5-1935_zakljucno-porocilo_Sistemi-dodeljevanja-stipendij.pdf.
