Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh Svetina: "Ne smemo dopustiti, da bi v pričujoči krizi invalidi imeli občutek, da se je nanje pozabilo!"

Ob slovenskem dnevu paraplegikov in tetraplegikov varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da je nujno zavedanje, da imajo osebe z invalidnostjo in njihove družine pravico živeti v okolju, ki jim bo zagotavljalo primerljivo kakovost življenja. To vodilo ne bi smelo biti le načelno, temveč dnevno uresničevano. »Zavzemamo se za celovito in kakovostno vključevanje tetraplegikov in paraplegikov v vse sfere družbe ob enakih pogojih, kot jih imamo drugi posamezniki in posameznice. Sprejemanje sočloveka ne glede na njegove osebne okoliščine je namreč odraz zrelosti družbe. Različne državne institucije spodbujamo, da invalidom omogočijo, da bodo videni, slišani in razumljeni, ne glede na svojo oviranost,« izpostavlja Svetina. »Vse pa se začne pri informiranju in opolnomočenju invalidnih oseb o njihovih pravicah in možnostih za enakopravno vključevanje v življenje. Seveda je treba informirati in opremiti z ustreznim znanjem in veščinami tudi celotno družbo, da ne bo več morebitnega zardevanja ob pogledu na invalidski voziček,« poudarja varuh.

V instituciji Varuha človekovih pravic ugotavljamo, da je v Sloveniji na številnih področjih vse bolj očitna diskriminacija invalidov. Ves čas opozarjamo tudi na dostopnost različnih ustanov, šol, občin in upravnih enot, za gibalno ovirane osebe ter na izgradnjo ustrezne javne infrastrukture. »Še vedno prihaja do zapletov glede dostopa do sodišč za invalide,  javnih šol za gibalno ovirane in dolgotrajno bolne učence. Med obravnavo pobude smo med drugim ugotovili, da večina gimnazij v Ljubljani nima dostopa za gibalno ovirane. Skrb vzbujajoče pa je, da niti pristojno ministrstvo ne razpolaga s točno številko o dostopnosti srednješolskih objektov in javnih osnovnih šol. Takšno stanje je diskriminatorno in v nasprotju z Zakonom o izenačevanju možnosti za invalide, ki ureja dostop invalidov do vključujočega izobraževanja, kot tudi s Konvencijo o pravicah invalidov,« meni varuh človekovih pravic.

Ne samo premagovanje arhitekturnih ovir, ključno je premagati tudi miselne ovire ter zagotoviti ustrezno infrastrukturo, da bo omogočena enaka obravnavo vseh oseb v družbi oziroma njihovo socialno vključevanje. »Še posebej kritično je stanje na področju stanovanjske oskrbe, kjer primanjkuje ustreznih stanovanj za tetraplegike in  paraplegike. Zdi se, da smo kot družba na tem področju odpovedali. Izpostavljamo tudi težave v potniškem prometu, kjer od Ministrstva za infrastrukturo pričakujemo sprejem takšne ureditve, da bo zagotovitev ustrezno prilagojenih avtobusov eden izmed kriterijev za pridobitev koncesije za izvajanje javnih avtobusnih prevozov. Nadalje ugotavljamo težave še pri zaposlovanju paraplegikov in tetraplegikov ter pri njihovi zdravstveni oziroma rehabilitacijski obravnavi«, poudarja Svetina.

Tudi zaradi varstva pravic paraplegikov in tetraplegikov bi bilo nujno spremeniti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od leta 2013 in pravice do invalidnine ne prizna več vsem invalidom z določeno telesno okvaro, pač pa le tistim invalidom, katerih telesna okvara je nastala po tem datumu zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Navedena ureditev je po mnenju Varuha diskriminatorna, zato od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za zdravje in poslancev državnega zbora terja odpravo obstoječih kršitev in enako obravnavo vseh invalidov. Prav tako Varuh človekovih pravic že leta poziva Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da čim prej pripravita in določita vrste in stopnje telesnih okvar, ki bi bile podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Na tem področju namreč še vedno velja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar iz leta 1983, kar Varuh človekovih pravic ocenjuje kot izjemno kritično in neodgovorno ravnanje pristojnih.

Več kot očitno je, da v Sloveniji potrebujemo neodvisno telo za spodbujanje, varstvo in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov. Institucija Varuha človekovih pravic je pripravljena prevzeti to odgovornost in poslanstvo.

Pri Varuhu človekovih pravic smo posebno pozornost invalidom namenili tudi v času epidemije koronavirusne bolezni. Lani smo med julijem in septembrom ter med oktobrom in decembrom preučili različne pobude, ki zadevajo zagotavljanje človekovih pravic invalidom ter vladi, ministrstvom in drugim pristojnim organom poslali več priporočil v zvezi s koronavirusno boleznijo, pa tudi širše. V zaključku priprave pa je tudi že tretji pregled aktivnosti Varuha pri zagotavljanju človekovih pravic invalidov od januarja do marca 2021. Ugotavljamo, da so invalidi med epidemijo ena izmed najbolj ranljivih skupin, na katere  pa se zaradi hitrega sprejemanja ukrepov za zajezitev epidemije, ki naj bi zajeli čim bolj širšo javnost, žal pogosto pozabi. Vsakdanje življenje z ovirami je že tako ali tako vsakodnevni izziv, v času epidemije pa je za invalide še toliko težje, saj se spoprijemajo z vsemi problemi in stiskami kot vsi drugi, ob tem pa še s številnimi dodatnimi, ki izhajajo iz njihove invalidnosti. »Že od izbruha koronavirusa opozarjam na nujnost enake zdravstvene obravnave, da invalidi, ki so po večini bolj izpostavljeni tveganju te bolezni, ne bi bili dodatno še bolj ogroženi zaradi diskriminacije. Ne smemo dopustiti, da bi v pričujoči krizi imeli invalidi občutek, da se je nanje pozabilo!« še poziva varuh človekovih pravic.

Natisni: