»Nova realnost življenja s koronavirusom pred nas brezkompromisno postavlja zahteve, da zapolnimo razpoke v sistemih, ki so bile leta zanemarjane. Pri skrbi za starejše je treba urediti dolgotrajno oskrbo in poskrbeti, da se zmanjša število tistih, ki živijo v revščini, čeprav so dali družbi pretežni del svojih mladostnih prizadevanj. Nujno je treba investirati v javni zdravstveni sistem, saj bodo samo tako lahko imeli dostop do zdravstvenih storitev vsi ne glede na prihodke,« ob mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, opozarja varuh Svetina.

»Starejše je treba vključevati v odločanje o svojih pravicah in načinu življenja in jih ne pokroviteljsko odrivati pod krinko zmanjšanih psihofizičnih sposobnosti ali drugih oviranosti. Omogočiti jim je treba, da se sami odločijo, v kolikšni meri potrebujejo zaščito in skrb, da to zanje še pomeni kakovost življenja,« opozarja varuh.

Spodbujati je treba pozitiven odnos do staranja in biti pozoren do vseh neželenih oblik, kot so nasilje nad starejšimi ali starizem, ki je v družbi prisoten, a ne zaznan v zadostni meri, ter ukrepati še preden te neželene oblike postanejo 'normalen' del vsakdana. Poskrbeti je treba tudi, da starejši na trgu dela niso dojeti kot breme in da se zaradi starosti ne srečujejo s stigmatizacijo.

Posebna skrb odločevalcev mora biti po mnenju varuha Petra Svetine usmerjena v sistemsko ureditev socialno vključenosti starejših, kar je mogoče uresničevati tudi z zasledovanjem smernic deinstitucionalizacije. To poudarjata tudi kohezijska politika Evropske unije in socialni naložbeni sveženj. »Starejšim je treba omogočiti izbiro, ali želijo živeti v domačem okolju ali v ustrezni ustanovi. Potem pa zagotoviti, da zanje tam skrbi strokovno usposobljeno, številčno zadostno in za svoje delo ustrezno plačano osebje, saj tudi to prispeva h kvaliteti odnosov in zvišuje raven kakovosti življenja. Ne samo osebja v domovih, primanjkuje tudi ustreznih služb, ki bi nudile podporo ljudem, ki želijo prebivati doma, pa brez ustrezne pomoči ne zmorejo več živeti sami,« niza varuh Svetina izzive za oblikovalce socialnih politik.

Zaradi pomanjkanja kapacitet v domovih za starejše, predragih storitev in posledično njihove neenake dostopnosti za vse, ki jih potrebujejo, institucija Varuha pogosto ugotavlja kršenje načela socialne države. Peter Svetina: »Ta spada med pet najpogostejših kršitev, ki jih ugotavljamo. Prepogosto je prizadeto človekovo dostojanstvo, ko posameznik ali njegova družina nimajo osnovnih pogojev za zadovoljevanje svojih temeljnih potreb ali so pahnjeni v revščino. Med najbolj ogroženimi so prav starejši, znotraj zaprtih zidov pa so kršitve še pogostejše.«

Varuh starejše pogosto obiskuje v domovih za starejše, v dnevnih centrih in stanovanjskih skupinah, člani Državnega preventivnega mehanizma pa skrbijo tudi za pravice starejših na krajih, kjer je njihova prostost omejena, to je v psihiatričnih bolnišnicah, zaporih in varovanih oddelkih socialno-varstvenih zavodov.

»Glede na to, da se družba stara tudi na svetovni ravni, je skrb zbujajoče, da še ni mednarodnopravnega instrumenta, ki bi celostno urejal pravice starejših,« poudarja varuh. Varuh človekovih pravic RS podpira sprejetje posebne konvencije o pravicah starejših v okviru Organizacije združenih narodov, podobno kot so že bile sprejete konvencije o pravicah otrok, žensk in invalidov. »Pozdravljamo zavzemanje slovenske zunanje politike glede pravic starejših v Organizaciji združenih narodov, vendar pa bi si želeli, da bi se to zavzemanje bolje odražalo tudi v Republiki Sloveniji s sprejetjem ustrezne zakonodaje in ukrepov ter na splošno z odnosom države do starejših ljudi,« ob mednarodnem dnevu starejših še poudarja varuh Peter Svetina.