Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 4. 10. 2022, na uradni obisk sprejel posebnega poročevalca Združenih narodov (ZN) za človekove pravice in okolje Davida R. Boyda, ki se te dni mudi na obisku v Sloveniji. Seznanil ga je z ugotovitvami institucije Varuha človekovih pravic RS (Varuh) na področju varovanja okolja in prostora. Obžaloval je, da je Ministrstvo za okolje (MOP) in prostor že leta med ministrstvi z največjim številom kršitev.
»Že leta ponavljamo priporočilo, da naj Vlada RS in Državni zbor RS pripravita in sprejmeta potrebne predpise, ki bodo omogočili uresničevanje pravice do pitne vode, zapisane v Ustavi RS,« je poudaril varuh. Kot je dejal, mora pravica do pitne vode imeti enoten zakonodajni okvir na državni ravni.
Visokega gosta je seznanil tudi s problemom pogostega izključevanja javnosti pri sprejemanju okoljskih predpisov. »Kratki roki za obravnavo, kasnejše vsebinsko dopolnjevanje predlogov predpisov in njihova nezadostna obrazložitev kažejo na razvrednotenje oblike neposrednega sodelovanja državljank in državljanov pri upravljanju javnih zadev, kot izhaja iz 44. člena Ustave RS,« je poudaril. Spomnil je na vprašljiv postopek priprave novele Zakona o vodah, pa na predlog novega Zakona o varstvu okolja, prav tako pa je MOP izven okvira javne obravnave bistveno spremenilo tudi na primer predlagana določila predloga Gradbenega zakona. Varuh MOP zato vseskozi priporoča, naj spoštuje določbe Konvencije o dostopu do informacij, Aarhuško konvencijo in tudi Resolucijo o zakonski ureditvi, ki med drugim določa, da morajo biti v javno obravnavo poslani le medresorsko usklajeni predlogi predpisov. Z zaskrbljenostjo ugotavlja težnje oblasti, tudi lokalnih (na primer Mestne občine Ljubljana), ki ne zagotovijo sodelovanja potencialno prizadetih posameznikov v posameznih upravnih postopkih. Nesprejemljivi pa so tudi predolgi inšpekcijski in drugi upravni postopki.
Kot problematično je varuh Svetina ocenil tudi izključevanje javnosti iz sprejemanja zakonodaje med pandemijo covida-19, ko je prejel več pripomb v zvezi z domnevno spornostjo 42. člena novele zakona o ukrepih za omilitev posledic epidemije. Ugotovil je kršitev načela pravne države (2. člen ustave), kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen ustave), kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja (72. člen ustave) in kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov (155. člen ustave).
Varuh Svetina je posebnega poročevalca seznanil še z dolgoletno problematiko sanacije degradiranih območij. Že večkrat, tudi februarja 2020 je v državnem zboru, poudaril, da je v zvezi s problematiko anhovske in soške doline v preteklosti večkrat pristojne opozarjal na potrebne rešitve. »Dodatno onesnaževanje že tako obremenjenega okolja je nedopustno,« je bil jasen varuh, ki je poudaril še, da je nujno poglobljeno sodelovanje na medresorski ravni in vključevanje lokalne skupnosti ter gospodarstva. »Zavzemamo se tudi za takojšnjo celovito sanacijo Celjske kotline, ki sodi med najbolj degradirana območja, pričakujemo pa tudi nadaljevanje sanacije zgornje Mežiške doline s posebno pozornostjo oziroma skrbjo za preprečevanje novih onesnaženj,« je poudaril Svetina. »Posebej vztrajamo tudi pri priporočilu, da Ministrstvo za okolje in prostor pripravi predpis o urejanju emisij smradu v okolje,« je še dejal.
Po zakonu o varstvu okolja (ZVO-1) bi morala država vsaka štiri leta pripraviti državno poročilo o stanju okolja v državi, a od leta 2008 tega poročila ni.
Poudaril je še, da je Slovenija pogodbenica večine mednarodnih in regionalnih sporazumov o človekovih pravicah, institucija Varuha pa zagovarja tudi potrebo po ratifikaciji dveh pogodb, katerih pogodbenica Slovenija še ni, in sicer Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, ki je bila podpisana v Tromsøju 18. junija 2009 (ETS. št. 205) in Izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (OP-ICESCR). S prvo bi Slovenija pridobila dodatno pravno podlago za dostop do uradnih dokumentov, kar je pomembno za uresničevanje človekovih pravic, vključno s pravico do zdravega in trajnostnega okolja. Z ratifikacijo izbirnega protokola pa bi bilo žrtvam kršitev ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic omogočeno vlaganje pritožb na mednarodni ravni. Ta pakt se nanaša na pravico do zdravja, Varuh pa meni, da je življenje v zdravem okolju in ustreznih delovnih pogojih nujno spodbujati.