Varuh pri obravnavi konkretne pobude ni ugotovil pristranskega ravnanja pristojnega centra za socialno delo v zvezi s postopkom dodelitve otrok v vzgojo in varstvo ter postopkom prijave psihičnega nasilja nad otrokoma. Varuh pa je ugotovil kršitev načela dobrega upravljanja s tem, ko pristojni center za socialno delo pobudniku ni odgovoril na elektronsko sporočilo in je to storil šele po Varuhovem posredovanju.
* * *
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je v vednost prejel dopis pobudnika, naslovljen na Center za socialno delo Novo mesto (CSD), v katerem je poudarjal nesorazmerje med določenimi stiki z otroki in plačilom preživnine zanje. Pobudnik je v dopolnitvi pobude Varuhu še navedel, da je CSD pristranski, da je na strani nekdanje partnerke ter da na svoj prej navedeni dopis ni prejel odgovora. Pobudnik je tudi izpostavil svojo željo po skupnem varstvu in vzgoji z nekdanjo partnerko.
CSD je Varuhu posredoval poročilo o obravnavi pobudnika in njegove družine. Iz pojasnil CSD je izhajalo, da so pobudnikovo družino večkrat obravnavali, in sicer dvakrat v postopku določanja vzgoje in varstva za pobudnikova otroka ob razpadu partnerske zveze (v letih 2014 in 2017) ter dvakrat zaradi prijave nasilja v družini. CSD je v postopku določanja vzgoje in varstva za pobudnikova otroka dvakrat na zaprosilo sodišča izdal mnenje, ki ga je oblikoval na podlagi pridobljenih informacij v postopkih predhodnega svetovanja in informacij, ki jih je prejel s strani drugih pristojnih institucij. V prvem postopku je pobudnik soglašal z dodelitvijo otrok v vzgojo in varstvo materi in CSD se je v posredovanem poročilu pristojnemu sodišču opredelil, da je sporazum, sklenjen pred CSD, v korist pobudnikovima otrokoma. V drugem postopku pa je CSD na zaprosilo sodišča na podlagi vseh zbranih informacij zavzel stališče, da je otrokoma v korist, da se dodelita v vzgojo in varstvo materi. Ob tem je navedel, da so otrokoma tudi v korist stiki s pobudnikom, kot so bili predlagani v tožbi. V obeh postopkih je odločitev o zaupanju v vzgojo in varstvo sprejelo sodišče.
Glede postopkov o prijavi nasilja v družini je CSD pojasnil, da je v prvem nekdanja partnerka pobudnika na policijo prijavila zaradi nasilja v družini, v drugem pa je pobudnik na CSD prijavil psihično nasilje nad otrokoma s strani babice po materini strani. V prvem postopku je CSD na podlagi obvestila in zaprosila policije opravil pogovore ter pripravil načrt za odpravo individualne ogroženosti, policijo pa nato seznanil s poročilom o tem. V drugem postopku prijave psihičnega nasilja je CSD preverjal morebitno izvajanje nasilja in prišel do zaključka, da ni mogoče oceniti, da je bilo takšno nasilje prisotno. Te ugotovitve je CSD posredoval tudi pristojnemu kazenskemu sodišču in pri tem ocenil, da ni podlage za nadaljevanje aktivnosti v smeri zaščite otrok.
CSD je nadalje navedel, da jim je pobudnik v februarju 2021 poslal dopis glede skrbništva, izvajanja stikov ter sredstev za preživljanje. V tem dopisu je pobudnik CSD očital pristranskost ter navedel, da so diskriminatorni do moških, ki želijo biti del odraščanja otrok. Na podlagi tega dopisa je CSD pobudnika povabil na predhodno svetovanje. Na tem svetovanju se z nekdanjo partnerko nista uspela dogovoriti glede vzgoje in varstva za otroke, saj slednja s skupno vzgojo in varstvom ni soglašala. Seznanjena sta bila, da se lahko vključita v mediacijo, kar je pobudnikova nekdanja partnerka zavrnila, pobudnik pa je bil mediaciji naklonjen. Ob tem sta bila seznanjena, da je na podlagi Družinskega zakonika (DZ) skupno starševstvo možno tudi, če med staršema ni soglasja ter da lahko vložita predlog (eden ali oba) za spremembo sklepa sodišča o dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo, stikih in preživnini. CSD je še pojasnil, da so konec marca 2021 prejeli pobudnikovo elektronsko sporočilo, na katero pa niso odgovorili. Kot razlog so navedli, da je elektronsko sporočilo prejela sodelavka, ki je bila v tem času na dopustu, po preteku dopusta pa se je upokojila in je bilo elektronsko sporočilo zato spregledano. CSD je navedel, da so to ugotovili šele po poizvedbi Varuha, zato so pobudnika nemudoma kontaktirali in mu pojasnili zaplet z elektronskim sporočilom. CSD se je v odzivu Varuhu opredelil tudi do pobudnikovih očitkov. Glede nesorazmernosti med določenimi stiki in sodno določeno preživnino je CSD pojasnil, da so pobudniku večkrat pojasnili, da če so nastale nove okoliščine, je treba ponovno sprožiti postopek na sodišču. Glede navedb o pristranski obravnavi in o tem, da pobudnik ni bil slišan glede prijav psihičnega nasilja nad otrokoma, je CSD pojasnil, da njihova strokovna služba ni ocenila, da bi do psihičnega nasilja prišlo. V zvezi z neodgovarjanjem na elektronsko sporočilo iz marca 2021 pa je CSD še pojasnil, da so se pobudniku za nastali zaplet opravičili.
Varuh ni mogel zaključiti, da je v konkretnem primeru prišlo do pristranskega obravnavanja pobudnika s strani CSD glede postopka dodelitve otrok v vzgojo in varstvo, določitve stikov in preživnine. Varuh je ocenil, da sta bila v postopku pred CSD pobudnik in njegova nekdanja partnerka enakovredno obravnavana. CSD pa je na podlagi zaprosila pristojnega sodišča podal mnenje, da je otrokoma v korist, da se dodelita v vzgojo in varstvo materi. Družinski zakonik namreč določa, da sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku glede koristi otroka upošteva mnenje centra za socialno delo, kadar ga pridobi v skladu z določbami zakona, ki ureja nepravdni postopek. Sodna praksa[1] je zavzela stališče, da ima poročilo CSD, katerega namen je razjasniti določena dejanska vprašanja, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. CSD kot organ socialnega varstva v sporih in razmerjih med starši in otroki nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja CSD naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca. Sodišče mora mnenje CSD vselej pridobiti in ga upoštevati kot enega izmed dokazov. Mnenje pomaga sodišču pri oblikovanju pravilne ocene o koristi otroka, vendar ga ne zavezuje. Sodišče odloči po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.[2] V konkretni zadevi je imel pobudnik kot stranka postopka možnost ugovarjati navedenemu mnenju in dokazovati drugače, kot je ugotovil CSD. Varuhu na podlagi poslane dokumentacije sicer ni bilo znano, ali je pobudnik to možnost uporabil, vendar pa na podlagi vseh zbranih informacij ni mogel zaključiti, da je bilo to mnenje izdelano na podlagi pristranske obravnave pobudnika. Enako je Varuh ugotovil za pobudnikovo prijavo psihičnega nasilja nad otrokoma. CSD se je na to prijavo odzval skladno s pristojnostmi, ki jih ima ob obravnavi nasilja v družini, in opravil vse potrebne aktivnosti, vendar pa ni ocenil, da bi do takšnega nasilja prihajalo. Varuh tudi v tem delu ni mogel zaključiti, da je CSD ob obravnavi pobudnikove prijave ravnal pristransko, saj to ni izhajalo ne iz njegovih navedb ne iz ravnanja CSD ob prijavi nasilja.Pobudnikove navedbe o tem, da ni prejel odgovora na elektronsko sporočilo, je CSD potrdil ter predstavil okoliščine, ki so privedle do tega, da je pobudnik odgovor prejel šele po posredovanju Varuha. Četudi so bile lahko te okoliščine v dani situaciji olajševalne, pa je v tem delu Varuh ugotovil kršitev načela dobrega upravljanja.
Na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju je organ dolžan odgovoriti na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen če se vsebina dopisa nanaša na postopek, ki se še vodi pri organu, če je dopis šikanozen ali če je organ pošiljatelju na bistveno podobno vprašanje že odgovoril. Varuh na podlagi vsebine elektronskega sporočila ni ugotovil, da bi se vsebina nanašala na postopek, ki se še vodi pri CSD, ali da bi bilo sporočilo šikanozno. Enako Varuh ni ugotovil, da bi CSD pobudniku na bistveno podobno vprašanje že odgovoril. Zato je bil CSD dolžan odgovoriti na elektronsko sporočilo, pa tega ni storil. Razlogi, ki jih je navedel CSD, niso spremenili ugotovitve Varuha, saj dobro upravljanje pomeni tudi to, da uradna oseba v času načrtovane odsotnosti poskrbi za elektronski odzivnik (glede odsotnosti) v svojem službenem elektronskem predalu. Če bi uradna oseba za to v konkretnem primeru poskrbela, bi bili pobudnik z njeno odsotnostjo seznanjen in bi dopis lahko naslovili na drug naslov. Enako je Varuh menil glede razloga upokojitve, saj je načelu dobrega upravljanja zadoščeno, če se ob upokojitvi ali drugem prenehanju delovnega razmerja predaja poslov opravi celovito, kar zajema tudi pregled službene elektronske pošte in predaje le-te v nadaljnjo obravnavo. Varuh je v tem delu pobudo štel za utemeljeno. 21.0-7/2021
[1] Prof. dr. Novak in drugi, 2019, Komentar Družinskega zakonika, str. 448–449.
[2] 8. člen Zakona o pravdnem postopku.
