Varuh človekovih pravic Republike Slovenije in Državni svet Republike Slovenije sta v četrtek, 27. 9. 2018, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije pripravila posvet z naslovom Starejši kot sedanjost in prihodnost družbe.

Na posvetu so svoja razmišljanja o vprašanjih, povezanih s starejšimi, predstavili predavatelji s področja socialne oskrbe, institucionalnega varstva, medicine in prava. Govorili so o ukrepih, projektih in dejavnostih, ki so namenjeni pomoči starejšim in izboljšanju kvalitete njihovega življenja. Predstavniki Varuha človekovih pravic RS (Varuh) pa so spregovorili o izsledkih raziskave na področju prehrane, bolnišničnih okužb in skrbništva, ki so jo po domovih za starejše opravljali celo leto 2018. Njihove izsledke so dopolnila mnenja strokovnjakov z omenjenih področij. Udeleženci posveta so se posvetili tudi problematiki nasilja nad starejšimi, demenci in skrbi za starejše invalide ter druge ranljive skupine starejših.

Program posveta najdete tukaj.

Ob tej priložnosti je izšel zbornik vseh na posvetu predstavljenih referatov in razprav, ki ga lahko preberete s klikom na to povezavo. S posvetom in pričujočim zbornikom sta organizatorja želela javnosti predstaviti ukrepe, projekte in dejavnosti, namenjene pomoči starejšim in izboljšanju kvalitete njihovega življenja v Republiki Sloveniji. Kakovostno staranje ne pomeni le živeti dlje, ampak živeti bolje, so se strinjali udeleženci posveta.

Video posnetek celotnega posveta pa je dostopen tukaj.

V uvodu je moderatorka posveta direktorica strokovne službe Martina Ocepek opozorila da je namen posveta ob dejstvu, da se družba stara, pogoji za kvalitetno staranje pa je ne dogajajo z enako hitrostjo, razmisliti o vprašanjih, ki krojijo sedanjost in prihodnost naše družbe in sprejeti določene ukrepe. 

Predsednik Državnega zbora Andrej Kovšca je poudaril, da starejši ne smejo ostati breme družbe, pač pa mora družba poskrbeti, da so njen del in da prispevajo svoje znanje in izkušnje za naslednje rodove. Dejal je, da je nujno iskati rešitve za starejše skupaj z njimi in jih zagotoviti standard bivanja sorazmeren s standardom v družbi.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je poudarila, da je Varuh človekovih pravic osrednjo pozornost v letu 2018 namenil prav skrbi za starejše. Iz medijev izvedel, da naj bi bili nekateri starejši, ki se nahajajo v institucionalnem varstvu lačni, ali celo podhranjeni. Na nas so se obrnili starejši, ki so žrtve nasilja v domačem in drugih okoljih ter starejši, ki naj zaradi okužb z odpornimi bakterijami ne bi dobili mesta v domu za starejše. Obravnavali smo tudi vrsto pobud, ki so se nanašale na težave s skrbništvom. Na nas so se obrnili tudi domovi za starejše, ki so nas opozorili na preobremenjenost in pomanjkanje osebja, ter na čedalje večjo zahtevnost zdravstvene nege, je poudarila varuhinja. Odločili smo se raziskati navedbe o domnevno pomanjkljivi skrbi zanje, izhajajoč iz vseh teh informacij, in dali pobudo, da o vseh teh vprašanjih razpravljamo na posvetu. Pri tem so bili angažirani številne sodelavke in sodelavci Varuha, saj skrb za starejše sega na različna področja dela institucije. Izrazila je pričakovanje, da ugotovitve posveta v obliki priporočil sprejme zgodnji dom parlamenta in jih uresničijo tisti, ki imajo v državi vzvode za to.

Ob koncu posveta so bili predstavljeni naslednji zaključki:

1. Splošno
Za uresničevanje ciljev dolgožive družbe je potrebno medresorsko sodelovanje MZ, MDDSZ, MOP in drugih ključnih akterjev.

2. Prehrana
Posebno pozornost  terja prehranjevanje stanovalcev, ki potrebujejo delno ali popolno pomoč pri hranjenju, še posebej tistih, ki ne zmorejo več povedati, če so žejni ali lačni, če je hrana prevroča ali mrzla, če jim ne ustreza… Varuh že več let opozarja, da so kadrovski normativi za domove za starejše neustrezni, saj niso prilagojeni naraščanju števila stanovalcev, ki potrebujejo večji obseg neposredne pomoči in zahtevnejšo zdravstveno nego.  Zagotoviti je potrebno, da bo dovolj zaposlenih, da bo vsak stanovalec dobil toliko pomoči pri hranjenju, kot jo potrebuje, da bo zaužil toliko, kot zmore oziroma želi in da ne bo ostajal lačen. Poleg tega pa, da hranjenje ne bo potekalo v naglici, temveč  z občutkom za stanovalca, s spoštovanjem njegove osebne integritete in dostojanstva.

3. Bolnišnične okužbe
Varuh ocenjuje, da je potrebno preprečevanju in obvladovanju bolnišničnih okužb potrebno nameniti več pozornosti, tako znotraj domov kot tudi na sistemski ravni.  Pristojna ministrstva in zavodi morajo sprejeti sistemske ukrepe za opravljanje spremljanja in nadzora nad programi POBO. Če obstoječe smernice ne zadostujejo potrebam na terenu in ne prispevajo k poenotenju praks med domovi za starejše, je potrebno smernice ponovno proučiti in pripraviti nove. Potrebno je zagotoviti tudi učinkovit nadzor nad izvajanjem programov POBO.
Tako smernice kot tudi nadzorni mehanizmi morajo ustrezno rešiti problematiko izolacije okuženih, ki je lahko dolgotrajna in pomembno vpliva na kvaliteto življenja stanovalcev v domovih.

Menimo, da je predvsem potrebno poskrbeti, da bo vsak koloniziran stanovalec v domovih deležen pomoči, oskrbe in nege, ki jo potrebuje. Posebno pozornost je potrebno nameniti posebej ranljivim skupinam stanovalcev, predvsem stanovalcem z demenco, ki jim je potrebno omogočiti aktivno vključevanje v življenje v domu, ne da bi pri tem ogrozili zdravje ostalih stanovalcev in zaposlenih. V zvezi s tem je v domovih potrebno izvajati ustrezna izobraževanja, ki bodo naslovila tako vidik zdravstvene nege in oskrbe stanovalcev, kot tudi komunikacijo z njimi in njihovimi svojci.

4. Skrbništvo
Varuh meni, da je potrebno razumeti, da je skrbništvo predvsem pomoč posamezniku pri izražanju njegove volje, ne pa nadomestitev volje posameznika. Področje nadzora nad skrbniki je potrebno ustrezno urediti.

5. Nasilje
Nasilje nad starejšimi je tema, ki zahteva izobraževanje vseh, predvsem pa tistih, ki za starejše osebe skrbijo, jim nudijo nego in varstvo. Z izobraževanjem in ozaveščanjem o problematiki nasilja nad starejšimi, bomo lahko dosegli to, da bodo različne oblike nasilja prepoznane in da bomo ob nasilju ustrezno ukrepali.

6. Starostne spremembe možganov
Demenca in druge oblike sprememb, ki jih doživljajo starostniki predstavljajo velik izziv za našo družbo. Skupaj moramo poskušati najti rešitve, ki bodo v največji možni meri upoštevale tako varstvo osebnosti posameznika kot tudi njegovo zdravstveno varnost.

7. Starejše osebe, ki jim je omejeno gibanje
Varuh ocenjuje, da je potrebno vzpostaviti sistem, ki bo starejšim, ki jim je omejeno gibanje (v zaporih ali drugje) kar najbolj prilagojen. Opozarjamo predvsem na upoštevanje priporočil DPM.

8.    Varstvo pravic starejših v pokojninskih upravnih postopkih
Problemi s katerim se soočajo starejši pri poslovanju z ZPIZ-om so: nerazumevanje pravnega jezika, oddaljenost območnih enot, neznanje pri uporabi eZPIZ-a. Predlagamo, da ZPIZ razmisli o tem, kako bi svoje delo in informiranje prilagodil specifiki starejših oseb, in sicer z upoštevanjem znanstvenih dognanj na področju staranja možganov (predavanje prof. Pirtoška) ter sodelovanjem NVO, ki so seznanjene s problemi, s katerimi se starejši soočajo pred upravnimi organi. Smiselno bi bilo razmisliti tudi o učnih vsebinah za starejše o uporabi Moj eZPIZ spletne platforme.

9. Invalidi
Ker se s staranjem prebivalstva povečuje tudi število starostno pogojene invalidnosti, bo v prihodnje pri izobraževanju zaposlenih in gradnji DSO, načrtovanju prostora in socialnih politikah (osebna asistenca, dolgotrajna oskrba, programi VDC in CUDV) potrebno nameniti več pozornosti programom in politikam, ki bodo upoštevali pogoste invalidnosti pri starejših kot so gibalna oviranost, gluhost, slepost oz. slabovidnost.

10. Zaključek
Iz povedanega izhaja, da so za uresničevanje pravic starejših ter zagotavljanja kakovostne obravnave starostnikov v institucijah in domačem okolju, potrebne sistemske spremembe. Varuha bo zato z zaključki današnjega posveta seznanil pristojne državne organe, od katerih bomo pričakovali ukrepanje, ki ga bomo tudi preverili.