Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 7. januarja 2020, na delovnem srečanju gostil ministra za zdravje Aleša Šabedra. Skupaj s sodelavci so se pogovarjali o (ne)uresničevanju priporočil Varuha človekovih pravic z delovnega področja Ministrstva za zdravje ter o težavah, s katerimi se srečujejo državljanke in državljani pri dostopu do zdravstvenih storitev in nanje opozarjajo Varuha človekovih pravic. »Država bi morala z zdravstvenimi reformami zagotoviti dostopne, kakovostne in varne programe preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije, ob hkratnem zmanjševanju neenakosti in zagotavljanju dostopnega zdravstvenega varstva vsem skupinam prebivalstva, vendar pa se rešitve iz leta v leto prelagajo,« poudarja Peter Svetina. Pomembnejši izziv za državo je po mnenju varuha ureditev dolgotrajne oskrbe, nujne so sistemske spremembe na področju duševnega zdravja, velik izziv so dolge čakalne dobe in prezasedenost, pomanjkanje kadrov, koncesije, neustrezni standardi in normativi, pa tudi zamude pri sprejemu prenovljenih poklicnih aktivnosti in kompetenc v zdravstvu.
Glede dolgotrajne oskrbe je varuh Svetina spomnil na neuresničene odločbe ustavnega sodišča in več kot dvajsetletni splošni konsenz, da je to področje treba urediti. »Država bo morala najti modrost in politično voljo, da bo presegla prelaganje odgovornosti iz enega resorja na drugega. Slovenija nujno potrebuje dostopen, učinkovit in finančno vzdržen sistem, ki bo temeljil na socialni pravičnosti in medgeneracijski solidarnosti. Ne le, da se podaljšuje pričakovano trajanje življenja in da se tem povečuje število ljudi, ki bodo potrebovali storitve dolgotrajne oskrbe, temveč, da se sočasno zmanjšuje tudi delež delovno aktivnih, torej tistih, na katerih temelji izvajanje teh storitev,« poudarja varuh človekovih pravic. Po besedah predstavnikov ministrstva bo zakon posredovan v javno obravnavo najkasneje v februarju 2020.
Varuh je dejal, da je s tem močno povezano tudi področje duševnega zdravja, ki je prav tako temelj kakovostnega življenja. »Dobro duševno zdravje je pomembno za vse, kar počnemo v življenju, zato je varovanje, krepitev ter preprečevanje nastanka duševnih težav tako zelo pomembno«. Večina pobud pri Varuhu na tem področju je po besedah Svetine posledica nerešenih sistemskih težav, problem pa je tudi neodzivnost in neučinkovito medresorsko sodelovanje, ki je nujno za usklajene in učinkovitejše rešitve. Tudi zaradi tega se še vedno pojavljajo težave pri implementaciji Nacionalnega programa duševnega zdravja. Je pa varuh izrazil zadovoljstvo, da je Ministrstvo za zdravje pristopilo k spremembi Zakona o duševnem zdravju, ki bo sledil odločbi Ustavnega sodišča RS. Kot je Svetina povedal po srečanju, pričakuje učinkovite rešitve, med katerimi je tudi določitev zdravstvenih zavodov, ki bodo izvrševali ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja s prostosti, nenazadnje pa tudi konsistentno upoštevanje veljavnih določb Zakona o duševnem zdravju (na primer pri odreditvah prevozov oseb s težavami v duševnem zdravju z reševalnim vozilom v najbližjo psihiatrično bolnišnico, ki jih lahko odredi le zdravnik). Pri tem se je ponovno zavzel, da se za osebe s težavami v duševnem zdravju, kot za vse ostale zagotavlja enako varstvo osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, individualno obravnavo in enako dostopnost do storitev.
Tudi na tokratnem srečanju je beseda tekla tudi o aktivnostih na področju vzpostavljanja registra redkih bolezni. Varuh namreč spremlja težave bolnikov, predvsem otrok z redkimi boleznimi pri uveljavljanju njihovih pravic, s katerimi ga seznanijo zastopniki pacientovih pravic in člani različnih društev. Po besedah ministra Šabedra je bila za to področje že imenovana delovna skupina, ki je že začela z delom in si je za cilj zadala vzpostavitev registra do konca septembra 2020, kar Svetina pozdravlja.
Varuh je ministrstvo spomnil tudi na implementacijo pravice do oskrbovalskega dopusta, ki še ni urejena v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in potrebne zakonske dopolnitve na tem področju. Odgovore je terjal tudi glede priprave novele zakona s področja homeopatije, ki je bila obljubljena že za leto 2018 in naj bi med drugim uvedla, da zdravnikom, ki se ukvarjajo s homeopatijo ne bi bilo treba več vračati zdravniških licenc. Kot so povedali predstavniki ministrstva bo k spremembam na tem področju vsekakor treba pristopiti, vendar konkretnih zavez v zvezi s tem niso dali (enako za zakonodajno ureditev področja psihoterapije).
Med drugim so predstavniki varuha ministrstvo opozorili tudi na problematiko razvojnih ambulant (logopedi, klinični psihologi, psihiatri…) in potrebo po vzdrževanju učinkovitejšega preventivnega zdravstvenega varstva otrok v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah (najvišja dosegljiva raven zdravja).
Sogovorniki so pozornost namenili še problematiki pomanjkljivega nadzora nad kakovostjo pitne vode in problematiki hrupa ter se dogovorili, da bodo pristopili k študiji, ki bi odgovorila na vprašanje, kako različne vrste hrupa vplivajo na zdravje ljudi.
