»Varovanje, krepitev ter preprečevanje nastanka duševnih motenj je zelo pomembno, saj kot je nekoč zapisal profesor Andrej Marušič, brez duševnega zdravja ni zdravja, brez tega pa ni kakovostnega življenja. Še več, da brez kakovostnega življenja ni prave učinkovitosti v družbi,« je poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina na strokovnem posvetu ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki je pod naslovom Duševno zdravje in dobro počutje za vse potekal 10. oktobra na Brdu pri Kranju. Podprl je iniciativo Ministrstva za zdravje po organizaciji, saj je področju duševnega zdravja precej akutnih težav, ki se vlečejo že leta. Nekatere med njimi je nanizal tudi sam.
Varuh je izrazil zaskrbljenost nad povečanjem števila prejetih pobud, povezanih z duševnim zdravjem ljudi. »Občuten porast potreb po nujnih hospitalnih pedopsihiatričnih storitvah in pomanjkanje primernih kapacitet za obravnavo otroke in mladostnike z motnjami v duševnem zdravju še dodatno ogroža in predstavlja kršitev njihovih pravic,« je poudaril. Varuh je prepričan, da bi morala država na področju skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov rešitve iskati hitreje, saj z odlašanjem prihaja do zamujenih priložnosti za izboljšanje kakovosti njihovega življenja in vključenosti v družbo. »Preslišani ostajajo tudi naši pozivi za povečanje števila strokovnjakov in sprejem ukrepov, ki bi omogočili otrokom in mladostnikom dostop do rednih obravnav in terapij,« je dejal.
Neurejeno ostaja tudi področje psihoterapije, Varuh pa se srečuje tudi z neenako obravnavo psihiatričnih bolnikov, ki nimajo dostopa do psihoterapije iz naslova zdravstvenega zavarovanja, med tem ko pacienti s somatskimi težavami, to možnost imajo. »Večina pobud, s katerimi se na nas obračajo ljudje v stiskah, pa je že nekaj let povezana z Zakonom o duševnem zdravju in nerešenimi sistemskimi težavami, kot so na primer namestitev oseb v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov na podlagi odločitve sodišča, pomanjkanje kadra in prostorske težave izvajalcev socialnovarstvenih storitev,« je nanizal varuh. Ponovno je poudaril, da se razmere v varovanih oddelkih v socialnovarstvenih zavodih še vedno niso bistveno spremenile, kljub opozorilom, da je ukrepanje nujno, in kljub oceni, da to pomeni kršitve pravic stanovalcev.
»Še se omejuje pravica do prostega gibanja zaradi duševne motnje ali bolezni, sprejema ljudi na zdravljenje brez privolitve, srečamo se še tudi s primeri, ko se pacienti ne strinjajo z bivanjem na varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov, ali bivajo v slabih bivalnih razmerah,« je vrsto zgodb orisal varuh. V posameznih primerih člani Državnega preventivnega mehanizma ali sodelavci Varuha opažajo zaskrbljujočo obravnavo, oskrbo in odnos zdravstvenega in drugega osebja do pacientov in oskrbovancev. Neustrezno pa urejeno tudi izvrševanje pravice do izobraževanja med zadržanjem na varovanem oddelku posebnega socialnovarstvenega zavoda. Odprto ostaja tudi vprašanje plačila stroškov neprostovoljne namestitve v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov, pa tudi problematika prevozov pacientov z motnjami v duševnem zdravju. Še vedno je odprto tudi vprašanje izvajanja posebnih varovalnih ukrepov, pri katerih je treba dosledno spoštovati veljavne predpise ter upoštevati standarde in priporočila stroke, da ne bi prihajalo do prekomernega posega v pravice oseb. »Za varstvo človekovih pravic pacientov, ki se zdravijo na oddelkih pod posebnim nadzorom psihiatričnih bolnišnic, kjer je dovoljeno izvajati take ukrepe, pa je pomembno tudi, da imajo na voljo učinkovita pravna sredstva zoper neprimerno oziroma nezakonito zdravljenje, kar poudarja tudi Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja,« je še poudaril varuh Svetina.
»Ugotavljamo, da so naša priporočila s strani obiskanih ustanov večinoma dobro sprejeta, a se žal prepočasi uresničujejo,« je dejal varuh. Zato pričakuje čimprejšnje sprejetje Zakona duševnem zdravju, vlado pa je tudi pozval, da vsa odprta vprašanja na področju duševnega zdravja končno uredi. »Ne smemo pa pozabiti niti na izobraževanje in ozaveščanje, ki sta ob ustreznem podpornem sistemu obolelim in njihovim svojcem izjemno pomembna. Pri Varuhu ga vseskozi spodbujamo, nenazadnje tudi z Dnevi duševnega zdravja, ki jih soorganiziramo že od leta 2016,« je še dejal varuh Svetina in izrazil prepričanje, da bo tudi to srečanje pripomoglo k boljšemu sodelovanju in povezovanju vseh deležnikov, ko gre za obravnavo oseb z motnjami v duševnem zdravju, predvsem pa, da bo prineslo tudi rešitve v praksi.
