Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo osebe, ki ji je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod) zavrnil zahtevo za izplačilo usklajenega zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja na podlagi drugega odstavka 121. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G). Navedeno določbo je zakonodajalec sprejel z namenom implementacije sodbe Krajnc proti Sloveniji, s katero je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločilo, da je RS z bistvenim znižanjem nadomestila za invalidnost tožniku kršila njegove pravice po 1. členu protokola št. 1 Evropske konvencije o človekovih pravicah (varstvo premoženja).
121. člen ZPIZ-2G ureja prevedbo prej pridobljenih pravic le ob pogoju istovrstnosti pravice in delovnopravnega statusa. Varuh je v mnenju sodišču poudaril, da omeneni člen ni skladen z odločitvijo ESČP v zadevi Krajnc proti Sloveniji, ker ne naslavlja pravne praznine v 397. členu ZPIZ-1 (ter vsebinsko enakemu 396. členu ZPIZ-2). Na to pravno praznino je opozorilo že Višje delovno in socialno sodišče v zahtevi za oceno ustavnosti omenjenega člena. V omenjeni zadevi je bilo tožniku po poslabšanju invalidnosti in priznanju novega invalidskega nadomestila zaradi dela na novem delovnem mestu s stvarnimi omejitvami v skrajšanem delovnem času po ZPIZ-1 le-to odmerjeno v bistveno nižjem znesku od prejšnjega, ki ga je prejemal za čas čakanja na ustrezno zaposlitev po ZPIZ.
Ustavno sodišče RS je 7. 10. 2021 v zadevi št. U-I-494/18-27 o zahtevi Višjega delovnega in socialnega sodišča tudi odločilo; in sicer, da je bil 397. člen ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo RS zaradi obstoja protipravne ustavne praznine. Določilo pa je tudi način svoje izvršitve tako, da se zavarovancu, pri katerem je prišlo do spremembe invalidnosti in s tem tudi pravice do nadomestila za invalidnost na dveh pravnih podlagah, zagotovi izplačevanje ugodnejšega nadomestila. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je 30. 11. 2021 Varuha obvestilo, da je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti in delno razveljavitev 121. člena ZPIZ-2G, saj ta ni uredil pravne praznine enako za vse upravičence, ki so v bistveno enakem položaju in jih je dosedanja ureditev prizadela. Poudarilo je, da drugi odstavek 121. člena ZPIZ-2G ob uporabi instituta neprave obnove postopka zgolj tistim upravičencem, ki so ohranili enak delovnopravni status, omogoča, da obdržijo invalidsko dajatev, ki je zanje ugodnejša. Varuh odločitev Delovnega in socialnega sodišča pozdravlja.
Varuh je zadevo obravnaval tudi v obliki neposredne komunikacije z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). To se je s pomisleki Varuha strinjalo oziromo je kazalo, da jih jemlje za tehtne. Dogovorjeno je bilo, da ministrstvo z nadaljnjimi aktivnostmi počaka do odločitve Ustavnega sodišča RS o (ne)ustavnosti 397. člena ZPIZ-1. Zato je bil Varuh presenečen, ko je 1. 12. 2021 od MDDSZ prejel odgovor, da naj bi bilo na Ustavnem sodišču RS na tematiko delovnih invalidov ter priznavanja nadomestil iz invalidskega zavarovanja vloženih še nekaj nerešenih pobud, MDDSZ oziroma Vlada RS pa naj ne bi bila naklonjena parcialnemu spreminjanju zakonodaje.
Varuh odgovor ministrstva šteje za neustreznega. Problematiko bo spremljal tudi v prihodnje. 9.2-13/2020