Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Uresničevanje varuhovih priporočil je pomemben kazalnik spoštovanja človekovih pravic

Državni zbor Republike Slovenije je danes, 22. oktobra 2020, obravnaval 25. letno poročilo Varuha človekovih pravic in poročilo o izvajanju nalog Državnega preventivnega mehanizma za leto 2019. Gre za prvi poročili, ki sta nastali v mandatu varuha človekovih pravic Petra Svetine, ki pa v parlamentu žal ni mogel biti prisoten. Zaradi stika z okuženo osebo s koronavirusno boleznijo je v karanteni, zato sta poročili v njegovem imenu predstavila namestnika varuha človekovih pravic Miha Horvat in Ivan Šelih.Varuh človekovih pravic svoja priporočila vsako leto predstavi v letnem poročilu, preko katerega odločevalce opozarja na kršitve in stanje človekovih pravic v Sloveniji. Čeprav priporočila Varuha pravno niso obvezujoča, pa je ravno njihovo uresničevanje s strani pristojnih kazalnik, koliko se vlada, posamezni državni organi oziroma njihovi predstojniki, pa tudi državni uradniki, dejansko zavzemajo za krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Aktualno poročilo vsebuje 158 priporočil in Varuh pričakuje, da jih bodo pristojni državni organi, organi lokalne samouprave in nosilci javnih pooblastil tudi uresničili. Vsa so pomembna in nujna, da bi tudi v prihodnje kot družba ohranili visok standard spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zaskrbljujoče pa je, da ostaja neuresničenih kar 200 preteklih, a še vedno aktualnih, priporočil. »Nekatera ponavljamo že več kot deset let in na takšno ignoranco pri Varuhu človekovih pravic ne pristajamo. Za uresničitev priporočil sta večinoma odgovorna vlada in državni zbor, ki pa se pravočasno ne odzivata niti na ustavne odločbe. Neuresničenih namreč ostaja kar 13 odločitev Ustavnega sodišča. Med njimi jih je tudi nekaj, ki so bile sprejete na podlagi varuhovega predloga. Tako še vedno na primer ni uresničena odločba ustavnega sodišča o financiranju osnovnih šol,« je v uvodnem nagovoru izpostavil namestnik varuha človekovih pravic Miha Horvat.

Kot je dejal, je institucija Varuha v letu 2019 je obravnavala 4.600 zadev, od tega skoraj 3.000 pobud. »Ugotovili smo 305 kršitev pravic, največ se jih je, tako kot zadnja leta, nanašalo na kršitev načela dobrega upravljanja, sledijo kršitve otrokovih pravic, neupravičeno zavlačevanje postopkov, kršitve pravne in socialne države. Te kršitve smo ugotovili pri 48 organih,« je poudaril Horvat. Načelo dobrega upravljanja zahteva tudi, da se ministrstva, vladne službe, občine in druge javne institucije pravočasno in argumentirano odzovejo na prejete predloge. Tudi zato Varuh ocenjuje, da je treba okrepiti zavedanje glede pojasnilne dolžnosti, ki jo imajo ti organi. Po namestnikovih besedah bi se moral vsak državni uradnik zavedati, da lahko s svojim odnosom do dela in do ljudi pomembno vpliva na življenja posameznikov. »Tega bi se morali zavedati predvsem zaposleni na centrih za socialno delo in drugih podobnih institucijah, kamor pogosto prihajajo nemočni posamezniki, ki so v hudih stiskah,« je še poudaril. Dejal je, da so bile prav ranljive skupine prebivalstva v vsebinskemu delu poročila posebej izpostavljene ter dodal, da se je Varuh podrobneje ukvarjal tudi s kršitvami pravic starejših, otrok, invalidov, brezposelnih, narodnih in verskih skupnosti ter drugih skupin. Več pozornosti je namenjene tudi socialnim pravicam, s posebnima poglavjema pa v poročilu za leto 2019 naslovljeno tudi nasilje v družini in, kot že navedeno, revščina.

V letu 2019 je Varuh človekovih pravic obravnaval kar 238 pobud s področja socialnih zadev. Opozarjal je, da je problematika institucionalnega varstva, zlasti starejših oseb, pereča in se še poglablja. »Skoraj 20 let je odgovor vlade, da bo vse razrešil Zakon o dolgotrajni oskrbi, vendar pozivamo k noveliranju Zakona o socialnem varstvu in takojšnji spremembi pravilnika o tehničnih standardih in normativih za izvajanje socialno varstvenih storitev,« je poudaril Miha Horvat. Izpostavil je, da je treba spremeniti miselnost in slediti smernicam deinstitucionalizacije, kjer je zagotovljena dostojanstvena skrb za človeka v lokalnem okolju, v katerem je posameznik odraščal, živel in želi morda tudi zaključiti svojo pot. »Neizvajanje deinstucionalizacije pomeni tudi kršitev Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,« je še pripomnil Horvat.

Spomnil je, da institucija Varuha človekovih pravic že 12 let opozarja na sistemske pomanjkljivosti instituta družinskega pomočnika in dejal, da je nesprejemljivo, da država v vseh teh letih ni ustrezneje uredila njihovega položaja. »Razočarani smo, da v aktualnem predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi naša priporočila ponovno niso bila upoštevana, zato pričakujemo, da bo v zakonu to vprašanje vendarle ustrezno naslovljeno,« je povedal namestnik.

Opozoril je na diskriminacijo invalidov, ki je na mnogih področjih vse bolj očitna in dejal, da v Sloveniji tudi zaradi tega potrebujemo neodvisno telo za spodbujanje, varstvo in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov. Kot je že večkrat povedal varuh Peter Svetina, je institucija Varuha človekovih pravic pripravljena prevzeti to odgovornost in poslanstvo. Je pa namestnik Horvat izrazil zadovoljstvo, da je po šestih letih opozarjanj diskriminacije študentov invalidov glede brezplačnih medkrajevnih potniških prevozov, varuhu Svetini vendarle uspelo prepričati takratno pristojno ministrico, da je vlada v letu 2019 odpravila krivice.

Na področju brezposelnih in zaposlenih ostaja več nerešenih vprašanj. Varuh človekovih pravic priporoča, da se zakonsko opredeli prekarno delo in njegove pojavne oblike, prepove prekarna razmerja in hkrati predpiše sankcije za te prepovedi. Boj proti prekariatu bi moral biti prednostna naloga na področju zaposlovanja poudarja namestnik Horvat. V nagovoru poslankam in poslancem je izpostavil tudi neustrezno ureditev, ko starši za čas bivanja ob hospitaliziranem otroku v bolnišnici, niso upravičeni do nadomestila plače za nego otroka, kar naj bilo spremenjeno do konca lanskega leta, pa še vedno ni. »Prav tako je bil do konca lanskega leta obljubljen enotni register nemalignih bolezni, ki ga prav tako še nismo dočakali, pa priprava načrta dela na področju redkih bolezni in vzpostavitev bolj dostopne paliativne oskrbe,« je še opozoril Horvat. Kot je dejal, Varuh v svojih letnih poročilih že od leta 2005 opozarja tudi na dolgotrajnost postopkov, v katerih organi ZZZS odločajo o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja, a se stvari ne premaknejo na boljše. Vsako leto veliko število zavarovancev prejeme odločbo z zamudo oziroma za nazaj. Najpogosteje gre za pravico, ki opredeljuje zavarovančevo začasno nezmožnost za delo, ki zadeva tako zavarovance kakor tudi delodajalce. Pri Varuhu apeliramo na ZZZS in pristojno ministrstvo, da čim prej najdeta ustrezne rešitve.

Kot je dejal, na področju okolja in prostora bode v oči, da nobeno izmed priporočil Varuha iz leta 2018, ki so se nanašala na Ministrstvo za okolje in prostor, ni bilo uresničeno. Neustrezno je reševanje problematike Celjske kotline in Mežiške doline in drugih degradiranih območij. Država še vedno ni sprejela konkretnejših zakonodajnih sprememb za uresničevanje 70. a člena ustave, ki opredeljuje pravico do pitne vode.

V letu 2019 je Varuh posebno pozornost namenjal tudi dopustni uporabi tehničnih sredstev in nadzoru nad komunikacijami. Zaradi njegovih prizadevanj je postala (ne)dopustnost uporabe tehničnih sredstev za optično prepoznavanje registrskih tablic in brezpilotnih zrakoplovov jasnejša.

Sodelavke in sodelavci Varuha pa so se aktivno ukvarjali tudi s svobodo izražanja. Namestnik Horvat je ob tem poudaril, da je naša pravica, da povemo svoje mnenje, a je obenem tudi naša dolžnost, da ga izrazimo na dostojen način. »Center za človekove pravice pri Varuhu je v letu 2019 začel izvajati raziskavo državnotožilskih spisov glede obravnave sovražnega govora, ki bo kmalu zaključena,« je še povedal. V zaključku nagovora je še dejal, da se o spoštovanju človekovih pravic ne bi smeli pogajati, ampak bi se morali vsi, ki smo v službi ljudi vsak na svojem področju, zavzeti, da izboljšamo zatečeno stanje. In dodal, da so spremembe nujne, tudi če to zahteva več napora, večji finančni vložek ali večje sistemske oziroma miselne spremembe.

* * *

Celoten nagovor poslank in poslancev lahko preberete tukaj.

Celotno besedilo 25. letnega poročila Varuha človekovih pravic in poročilo 2019

Natisni: