Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Seja Sveta varuha človekovih pravic namenjena nakopičenim težavam v zdravstvu

Seja sveta varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 27. maja 2024, sklical 12. sejo Sveta varuha za človekove pravice (Svet), ki je bila namenjena zdravstvu. Varuh človekovih pravic je lani na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja obravnaval okoli 450 zadev, število obravnavanih pobud pa kaže na dejstvo, da se to področje sooča z resnimi in akutnimi težavami.

Kot je dejal Svetina, je frustrirajoče, ker vrsta vprašanj na področju zdravstvenega varstva ostaja neodgovorjenih že vrsto let. To je še posebej težko razumeti, ko gre za ranljive skupine, kot so otroci, starejši in invalidi. »Zavedamo se, da problematika ni nastala včeraj in tudi ne more biti rešena jutri, vendar pa je skrajni čas, da se jo začne končno aktivno reševati. Najdaljša zdravniška stavka ne prispeva k reševanju nakopičenih težav, zagotovo pa že resno ogroža zdravstveni sistem. Javno zdravstvo je temeljno skupno dobro, odsotnost zbližanja stališč pa težave le še poglablja. Težave, s katerimi se tudi pobudniki obračajo na institucijo Varuha, kažejo na anomalije sistema, ki potrebujejo resen in odločen pristop. V času stavke sem zato že večkrat apeliral na pristojne, naj presekajo gordijski vozel in čim prej najdejo kompromisne rešitve, saj merjenje mišic najbolj občutijo ranljive skupine in socialno ogroženi,« je na seji izpostavil varuh Svetina.

Ponovil je, da je stavka sicer legitimen način za dosego ciljev, da pa ne smejo biti stavkovni cilji zasledovani v škodo ranljivih skupin prebivalstva. »Zadovoljen sem, da je po naših posredovanjih in urgencah URI Soča vendarle prisluhnila tudi Varuhovim priporočilom in po več tednih končno začela izvajati zdravniške preglede v Ambulanti za voznike s posebnimi potrebami. To, da katera koli stran invalide jemlje v času stavke za talce, je nedopustno,« je dejal Svetina.

Člani in članice Sveta varuha človekovih pravic so se strinjali, da meseci nezmožnosti zbližanja stališč le še poglabljajo težave v zdravstvu, povzročajo dodatne zaostanke in še daljše čakalne dobe. Dr. Dijana Možina Zupanc, namestnica varuha, ki vodi Svet varuha za človekove pravice, je na seji izpostavila problematiko dolgih čakalnih vrst, ki se bodo s trenutno trajajočo stavko, žal samo še podaljšale. Tolikšno število ljudi, ki je v vrsti na obravnavo nad dopustno čakalno dobo, kaže, da je s slovenskim zdravstvenim sistemom nekaj hudo narobe. Poleg vseh tisočih, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, se premnogi soočajo s težavami že pri dostopanju do njega.  »Tudi na nas so se obračali številni pobudniki, ki so zatrjevali, da ne morejo dostopati do svojega zdravnika. Ker smo želeli preveriti stanje, smo vsem javnim zdravstvenim domovom poslali vprašalnik o dostopnosti ambulant splošne in družinske medicine. Analiza je pokazala nesprejemljive razlike med ambulantami splošne in družinske medicine, saj ni enotnih meril in kriterijev, kaj sploh pomeni dobra oziroma primerna dostopnost,« je pojasnila namestnica.

Člani in članice Sveta varuha so poudarili, da so velike razlike v odzivnosti med ambulantami na primarni ravni nesprejemljive, saj morajo imeti vsi v državi enakovreden dostop do zdravstvenih storitev in biti deležni potrebnih zdravstvenih ukrepov takrat, ko jih potrebujejo. »Institucija Varuha človekovih pravic je zato na Ministrstvo za zdravje naslovila priporočila, naj uredi področje na način, da ne bo več prihajalo do takšnih razlik med ambulantami in bo pacient prišel do zdravnika, ko ga bo potreboval,« je povedal varuh Svetina.

Dodal je, da največja težava ni zgolj pomanjkanje zdravnikov, temveč se v Sloveniji spopadamo s kroničnim pomanjkanjem vsega ostalega zdravstvenega osebja. Namestnica Varuha dr. Možina Zupanc je poudarila, da težki pogoji dela in hkrati nestimulativno plačilo iz leta v leto silijo najbolj obremenjene zdravstvene delavce, da delujejo na etični pogon. Žal pa se tudi ta enkrat iztroši, zato država nujno potrebuje jasno vizijo, kakšno javno zdravstvo želi imeti in se končno lotiti reforme zdravstvenega sistema. Sogovorniki so se strinjali, da je Slovenija socialna država, zato mora zagotavljati pogoje, da javno zdravstvo deluje tako, da ljudje pravočasno prejmejo kakovostno zdravljenje in zdravstvene storitve.

Natisni: