Prvega oktobra že 33 let zaznamujemo mednarodni dan starejših. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo 1. januarja letos v Sloveniji 453.708 prebivalcev starih najmanj 65 let. Njihov delež v celotnem prebivalstvu pa narašča. Po projekcijah prebivalstva (EUROPOP2023) naj bi se število prebivalcev Slovenije do leta 2100 zmanjšalo za 7,8 %, povečalo pa naj bi se število starejših od 65 let. »Podatki jasno kažejo, da je nujno staranju prebivalstva že včeraj nameniti zadostno pozornost, v Sloveniji pa se premikamo počasi, pri tem se starejšim krši vrsta njihovih pravic,« opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Varuh poudarja, da starejše še premalo vključujemo v iskanje rešitev, ki naj bi jih zadevale. »O starejših se velikokrat odloča, ne da bi se jih vprašalo za njihove želje in mnenja ali da bi se resnično preučilo njihove potrebe. So ena izmed bolj spregledanih in preslišanih ranljivih skupin. Pri Varuhu opažamo vse pogostejše stiske starejših, ne le zaradi osamljenosti, temveč tudi zaradi vse pogostejšega občutka, da so družbi ‘le še’ breme,« dodaja varuh.
Varuh tudi pri skrbi za starejše od odgovornih pričakuje ukrepe, ki bodo zasledovali načela deinstitucionalizacije, kjer je kakovostna in varna oskrba usmerjena v človeka in njegove potrebe in to v domačem okolju. Ker pa mnogi zaradi svojih okoliščin nimajo možnost ostati doma in je institucionalna skrb zanje edina možnost, je tudi razmeram v institucijam nujno posvetiti ustrezno pozornost, ne samo zaradi večje zaščite starejših pač pa na splošno za večjo kvaliteto njihovega bivanja. »Skrb za sočloveka moramo znova vrniti v družbo kot vrednoto, poklici, ki so posvečeni prav skrbi za sočloveka, pa morajo biti ustrezno ovrednoteni. Brez ustreznih ukrepov in spodbud bo interes za poklice, v katerih je osrednja prav skrb za sočloveka, še naprej upadal,« poudarja varuh.
Varuh poudarja, da moramo biti kot posamezniki in kot družba bolj občutljivi na nedopustna ravnanja do soljudi ne glede na starost in ob pojavih nasilja ukrepati. Ocenjuje, da so pristojni organi, kot so centri za socialno delo in organi pregona, vedno pred težko nalogo detektirati nasilje nad starejšimi v domačem okolju. Tam so starejši še bolj nemočni in pogosto odvisni od povzročiteljev nasilja, zato do prijav ne pride. »Izobraževanje in usposabljanje vseh poklicnih skupin, ki se srečujejo s starejšimi in z njimi delajo, je zato nikoli končan projekt,« še poudarja varuh Svetina.
Eden najpomembnejših ciljev ukrepov države, ki jih narekuje določba 51. člena Ustave, mora biti zagotavljanje čim višje ravni zdravja za vse, ne glede na njihove socialne okoliščine. Varuh je razočaran, da se priporočila, ki jih je institucija Varuha podala na področju zdravstva, ne uresničujejo, v največji meri pa težave na področju zdravstva zaradi okoliščin staranja prizadevajo prav starejše. Varuh pričakuje tudi, da bo Ministrstvo za zdravje uredilo problematiko namestitve in obravnave oseb, ki jim po zaključenem bolnišničnem zdravljenju zdravstveno stanje ne omogoča samostojnega življenja (to so v mnogih primerih starejši, pat pa tudi osebe s pridobljeno možgansko poškodbo in drugi), saj ta neurejenost posega v pravico do socialne in zdravstvene varnosti.
Varuh posebej apelira na odločevalce, da naslovijo ukrepe za izboljšanje socialnega položaja upokojencev, saj mnogi živijo v revščini, kar je nedopustno. Posebej nevidna je problematika intersekcijske diskriminacije, ko prihaja do diskriminacije na podlagi več različnih osebnih okoliščin. V tem segmentu so posebej ranljive starejše ženske z nizkimi pokojninami, ki živijo same in so prepogosto izpostavljene pragu revščine in socialni izključenosti. »V takšnih primerih so odločevalci dolžni na podlagi podatkov sprejeti po potrebi tudi ukrepe pozitivne diskriminacije,« poudarja varuh in še dodaja, da bi bilo nujno sprejeti dogovor o minimalni pokojnini, saj mnogi, ki so celo življenje - nekateri tudi zaradi različnih oviranosti - delali za minimalno plačo, kot upokojenci ne morejo dosegati pokojnine, ki bi jim vendarle zagotavljala dostojno starost. »Zavedati se moramo, da revščino pogosto spremlja izguba dostojanstva, občutek sramu in ponižanje, ki ga doživljajo posamezniki ob tem, ko morajo za to, da bi preživeli, zaprositi za pomoč,« poudarja varuh.
Pri uveljavljanju digitalne pismenosti je nujno biti pozoren na tiste skupine ljudi, ki niso digitalno pismeni (ali zaradi svojih osebnih okoliščin tudi ne bodo) in jim z rešitvami javnih storitev ne povzročati nove stiske ali jih celo izključevati ter jim onemogočati sodelovanje pri upravljanju lastnih zadev, vključevanje v upravljanje javnih zadev in druge oblike aktivnosti (volitve, ..), dnevno pa je treba bdeti nad starizmom. »Zato potrebujemo večjo ozaveščenost starejših o njihovih pravicah, pa tudi o preprečevanju nasilja, diskriminacije, pomenu finančne avtonomije in podobno. Starejši pogosto ne zaznajo, da se jim dogajajo krivice, da so deležni starizma in diskriminacije, zato pozdravljamo vsa prizadevanja v smeri njihovega opolnomočanja,« še poudarja varuh.
Varuh človekovih pravic podpira prizadevanja v Združenih narodih za pripravo Konvencije za zaščito starejših, žal pa se po njegovi oceni pogovori odvijajo prepočasi. Varuh pozdravlja delovanje Slovenije, ki je v pogajanjih med bolj aktivnimi podporniki konvencije, ob tem pa poudarja in pričakuje, da se ta podpora odraža tudi s sprejemanjem konkretnih ukrepov doma.
