Ljubljana, 28. aprila (STA) - V Sloveniji je preveč nestrpnosti, je na današnji novinarski konferenci, ki je potekala v Tovornjaku raznolikosti Evropske unije na ljubljanskem Kongresnem trgu, povedal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Ob tem je spomnil, da v družbi živijo različni ljudje. Predstavnica nevladne organizacije Škuc-LL Tatjana Greiff je sicer ocenila, da slovenska zakonodaja v osnovi ščiti različne manjšine pred diskriminacijo, medtem ko je dejanska praksa zaskrbljujoča. Na drugi strani pa je predstavnik Afriškega centra Inacio Bintchende, ki je bil tudi sam žrtev fizičnega nasilja, meni, da je diskriminacija v Sloveniji sistemsko uveljavljena. Tovornjak raznolikosti EU kampanje "Za raznolikost. Proti diskriminaciji." bo letos obiskal 23 mest v 15 državah članicah EU.
Po Hanžkovih besedah Slovenija v Evropi ni izjema glede izražanja nestrpnosti. Tudi v Evropi se žal politične stranke vedno pogosteje odločajo za uporabo nestrpnih govorov, je pojasnil ombudsman.
Tudi Tatjana Greif meni, da sta posebej zaskrbljujoča diskriminacija in sovražni govor, ki sta s strani najvišjih političnih struktur uperjena proti različnim družbenim skupinam. "Izbrisani, Romi, istospolno usmerjeni in tudi ženske so postali le poligon za nizke politične obračune," je prepričana Greifova. Nestrpnost po "politični liniji" z govorniškega odra državnega zbora ali vlade je v zadnjem času dosegla vrhunec. Nestrpnost je nekaj samoumevnega, ob čemer ljudje zgolj zamahnejo z roko, je še povedala Tatjana Greif.
V sklopu projekta "Za raznolikost. Proti diskriminaciji." pa je slovenski organizator projekta podelil novinarsko nagrado za lansko leto s področja pravic manjšin, ki jo je iz rok ombudsmana prejela novinarka Novic Maja Olup iz Slovenskih Konjic.
Današnjo prireditev Tovornjaka raznolikosti so sicer s slavnostnimi govori odprli varuh človekovih pravic, ljubljanska županja Danica Simšič in veleposlanik EU v Sloveniji Erwan Fouere. Po tem pa je sledila okrogla miza z naslovom Diskriminacija pri zaposlovanju. Cilji kampanje za strpnost so informirati ljudi o njihovih novih pravicah in dolžnostih v skladu z evropskimi protidiskriminacijskimi direktivami in nacionalnimi zakonodajami. Obenem pa razširjati pozitivne plati in prednost raznolikosti.
Govor varuha ob prihodu Tovornjaka raznolikosti Evropske unije v Slovenijo
Najprej se vam zahvaljujem za podeljeno čast, da lahko na tem mestu pozdravim »Tovornjak raznolikosti«, ki se je ustavil tudi v našem mestu. Prepričan sem, da ga tudi mi potrebujemo, da nas s svojim simboličnim potovanjem skozi Slovenijo spomni na dejstvo, da živimo v svetu, ki ga sestavljajo različni ljudje, s svojimi različnimi potrebami, željami in pričakovanji. Tako kot jaz in vi bi vsi hoteli živeti v družbah, ki bi, ne le dopuščale, ampak v resnici omogočale nam vsem čem bolj kakovostno življenje, kjer bi lahko v največji meri razvijali naše različne sposobnosti in s tem pripomogli k boljšemu življenju nas vseh.
In tak dogodek je eden izmed tistih dejanj, ki nas na ta dejstva spomnijo.
Slovenija se je v pretekli balkanski moriji uspela izvleči iz razdiralnih dogodkov, ki so zaznamovali ne le našo soseščino, ampak vso Evropo. To se je zgodilo nekoliko zaradi naše previdnosti, nekoliko zaradi sreče. A občutek imam, vsaj dogajanja v zadnjih letih me poskušajo v to prepričati, kot da se bojimo, da smo nekaj zamudili. Nestrpnost, ki smo ji priča, je že en tak pojav, ki kaže na to. Še bolj kot sami izpadi nestrpnega govora nekaterih posameznikov – želim verjeti, da je tako: da so nestrpni le posamezniki -, pa je nevarna naša brezbrižnost do teh pojavov. Že to, da se lahko v najvišjem zakonodajnem organu cele skupine ljudi imenuje za izmečke ali da se jim grozi z orožjem je izjemno nevarno. Še huje je, kako se na take izpade odzivajo ali ne odzivajo državne institucije. Tudi tu bi rad poudaril, da poskušam verjeti, da je to le posledica naše slabe izobraženosti, morda celo brezbrižnosti in ne zavestnih dogajanj.
Zato bi rad spomnil na Deklaracijo o uporabi rasističnih, antisemitskih in ksenofobnih elementov v političnem govoru, ki jo je sprejel ECRI (Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti) na svetovni dan boja proti nestrpnosti pred nekaj več kot mesecem dni. V tej Deklaraciji med drugim piše, da je Evropska komisija trdno prepričana, da strpnost in pluralizem predstavljata temelj resnično demokratičnih družb in da različnost pomembno krepi družbe. Zato obsoja uporabo takih izrazov v političnem govoru; Poudarja, da je tak govor etično nesprejemnjiv; Spominja na evropsko zgodovino, ki kaže, da politični govor, ki vzpodbuja verske, etične ali kulturne predsodke ali sovraštvo močno ogroža socialni mir in politično stabilnost in zanesljivo vodi v trpljenje vseh;
Je globoko zaskrbljena, da raba rasističnega, antisemitskega in ksenofobnega govora ni več omejena le na ekstremne politične stranke, ampak vedno bolj zastruplja tudi glavne politične stranke, s tem pa tak govor postaja legitimen.
Zato bi skupaj z vsemi, ki jih to skrbi, pozval, da se zamislimo nad usodo, v katero nas vodi taka nestrpnost. Še posebej bi rad dodal, da je med dvema dogodkoma, ki ju te dni praznujemo – dan slovenske narodne emancipacije, ki smo ga praznovali včeraj in dan socialno-ekonomske emancipacije, ki ga bomo praznovali v nedeljo – čas, da pomislimo tudi na druge in drugačne. Morda bi bil za to priliko potreben stavek, ki ga je Albert Camus zapisal v Kugi: »Sram me je, da bi bil srečen sam!«.
Matjaž Hanžek
Varuh človekovih pravic
Ljubljana, 28. april 2005
