Potem, ko je ob petdeseti obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz, januarja 1995, tedanji nemški predsednik Roman Herzog 27. januar razglasil za dan spomina na žrtve nacizma, je novembra 2005 ta dan kot mednarodni dan spomina na holokavst razglasila tudi Generalna skupščina OZN. Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob spominu na to tragično obdobje človeštva, ko so bile milijonom ljudi sistematično kršene in zanikane človekove pravice ter dostojanstvo, poudarja pomen ohranjanja spomina in aktivnega preprečevanja kakršnihkoli dejanj, ki bi lahko ponovno pripeljali do genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev. »Naj nam bodo pretekli dogodki v opomin in svarilo, kako nevarno je lahko izražanje sovraštva, hujskaštvo in kakršna koli nestrpnost do drugačnosti ali pa zgolj izražanje lastne večvrednosti,« poudarja Svetina in ob tem izpostavlja pomen dostojanstva.
»Za vsa hudodelstva, ko so bile sistematično kršene in zanikane človekove pravice, sta bila povod nestrpnost in sovraštvo, zato želim ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst ponovno opozoriti na nevarnosti oz. posledice, ki jih v različnih pojavnih oblikah prinašata v današnjo družbo. Tudi danes se zaradi nakopičenega nezadovoljstva, stisk in frustracij pogosto srečujemo z eskapadami nestrpnosti, sovraštva in žal tudi fizičnimi obračunavanji,« opozarja Svetina, ki meni, da se jim moramo kot družba skupaj odločno zoperstaviti. »Nedopustno je kakorkoli posegati v človekove pravice drugih, tudi z besedo ne. Pravila so v družbi sicer postavljena, tudi z zakonskimi določili, implementacija teh določb pa je pogosto neprepričljiva, zato ne more priti do sprememb v družbi. Težava je tudi v premalo jasno postavljenih mejah izražanja na spletu in na družabnih omrežjih, ki so v lasti mednarodnih korporacij, pa v dopuščeni anonimnosti pri komentiranju, skrivanjem za lažnimi virtualnimi identitetami, pa tudi v tehnologijah, ki komunicirajo namesto ljudi,« poudarja varuh človekovih pravic. Po njegovem mnenju je zato pomembno, da opozarjamo in obsojamo neustrezne oblike sporočanja in tako postavljamo meje dopustnega izražanja. Temu bi morali biti prilagojeni tudi različni algoritmi. Na omejitve na družabnih omrežjih skladno s pooblastili Varuh človekovih pravic sicer nima neposrednega vpliva, lahko pa z vztrajnim ponavljanjem o tem, da je treba biti premišljen pri izražanju in da nekateri načini izražanja nikakor niso sprejemljivi, morda pri odločevalcih le doseže potrebne spremembe. Napoved Vlade Republike Slovenije, da je področje boja proti sovražnemu govoru ena od vladnih prioritet v naslednjih šestih mesecih zato varuh Peter Svetina pozdravlja. Pod krinko svobode govora je namreč prevečkrat poteptano človekovo dostojanstvo in druge vrednote demokratične pravne države. »Dostojanstvo je skupen izraz in temelj vseh človekovih pravic, ki jih zagotavljajo slovenska ustava in mednarodne deklaracije in konvencije. Številni dogodki in dejanja jih načenjajo in spodkopavajo, a čeprav živimo v času, ki je zelo drugačen od tistega, v katerem je nastajala ideja Splošne deklaracije o človekovih pravicah, pa tudi o združeni Evropi, je potrebna dnevna budnost, da ne bi prihajalo do erozije človekovih pravic,« še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.