Namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih, tudi vodja slovenskega državnega preventivnega mehanizma (DPM), se je med 30. 11. in 1. 12. v Atenah udeležil srečanja mreže DPM jugovzhodne Evrope (SEE NPM). Udeleženci drugega srečanja v okviru predsedovanja DPM Grčije so razpravljali o obstoječih izobraževalnih politikah in praksah v zaporih, pogovarjali pa se tudi o poklicnem usposabljanju in razvoju spretnosti kot pravicah zapornikov in kot o sredstvih za podporo njihovi rehabilitaciji in ponovnem vključevanju v družbo.
Namestnik Šelih je udeležence seznanil z dejavniki, ki vplivajo na možnosti za izobraževanje oziroma vključitev v koristne dejavnosti v času odvzema prostosti. Dejal je, da imamo v Sloveniji pod okriljem Ministrstva za pravosodje šest zavodov za prestajanje kazni zapora oziroma zaporov in en prevzgojni dom za mladoletnike, ki delujejo na 13 različnih lokacijah. V letu 2022 je bilo v povprečju zaprtih 1402 oseb, kar je za 9,2 odstotka več kot leta 2021. Izredno se povečuje tudi delež tujih zaprtih oseb. V letu 2022 je bilo med zaprtimi osebami 1158 tujcev iz 60 različnih držav. »Ob pomanjkanju osebja je prezasedenost naših zaporov ena glavnih težav,« je dejal in poudaril, da je izobraževanje eden izmed pomembnih dejavnikov za ponovno uspešno vključitev obsojenca v družbo po izteku kazni zapora.
Nanizal je nekaj pravnih podlag, ki poudarjajo pomen izobraževanja za reintegracijo in kolegom predstavil prakso v Sloveniji. Dejal je, da strokovni delavci zavoda za prestajanje kazni zapora za vsakega obsojenca ob nastopu kazni pripravijo individualiziran program prestajanja kazni, s ciljem, da se ga usposobi za življenje na prostosti skladno z družbenimi normami in da se odpravijo tveganja ponavljanja kaznivih dejanj. Obsojenec je z načrtom seznanjen, ga podpiše, strokovni delavci pa ga motivirajo za aktivno in odgovorno sodelovanje.
DPM v Sloveniji ob obiskih natančno preverja možnosti za izobraževanje zaprtih oseb. Iz obstoječih podatkov izhaja, da je bilo v letu 2022 brez šolske izobrazbe 280 zaprtih oseb (13 odstotkov), v izobraževanje pa je bilo vključenih 19,6 odstotkov vseh obsojencev. V evropski projekt z naslovom Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb je bilo vključenih 272 obsojencev. »Prav nedavno je pet obsojencev zaključilo prvo usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije socialni oskrbovalec na domu,« je pozitivno izkušnjo kolegom prenesel namestnik varuh Šelih. Predstavil je tudi projekt Medena celica, v katerem se zaprte osebe učijo čebelarjenje v zaporu.
Izpostavil je tudi nekaj ovir pri izobraževanju in rehabilitaciji, kot so pomanjkanje kadra in namenskih prostorov, motiviranje obsojencev in slaba digitalna pismenost, ki otežuje sodelovanje v izobraževanju.
Kolegom je predstavil tudi nekatera priporočila DPM s tega področja. DPM je tako ob obiskih zaporov odgovornim priporočil, naj se obsojencem v skladu s 14. in 16. členom ZIKS-1 omogoči vključevanje v vse oblike izobraževanja, kar nedvomno pripomore k njihovemu lažjemu vključevanju v družbo oziroma urejevanje življenja po prestani kazni. Priporočil je tudi, naj se še več napora vlaga tudi v vključevanje pripornikov v katero koli obliko izobraževanja, pa tudi v motivacijo pripornic, da se vključijo v izobraževanje. »Večkrat opozarjamo na spoštovanje priporočila CPT, naj bodo zaprte osebe (tudi priporniki) dnevno vsaj osem ur izven svojih celic in vključeni v različne koristne dejavnosti, kot so delo, izobraževanje, šport ali druge primerne aktivnosti,« je na srečanju mreže še dejal vodja slovenskega DPM, namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih.
Udeleženci so srečanje zaključili s skupnimi priporočili, dogovorili pa so se tudi, da predsedovanje mreži v naslednjem letu prevzame DPM Bolgarije.
