Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Kako je prišlo do hude poškodbe pacienta?


Pobudnik je v pobudi Varuhu človekovih pravic (Varuh) zatrjeval, da je ob postopku uvajanja posebnega varovalnega ukrepa (PVU) ob sprejemu na zdravljenje proti svoji volji v Psihiatrični kliniki v Ljubljani (PKL)   prišlo do več poškodb. Navedel je, da sta ga zdravstvena tehnika, ki sta skušala ukrep izvesti, davila, mu zvijala roko, kar naj bi pripeljalo do izpaha ramenskega sklepa, predvsem pa naj bi mu ob izvedbi telesnega oviranja eden od tehnikov ukrivil nogo in jo zlomil. Dokumenti, ki jih je priložil pobudi so kazali, da je pri pobudniku v času hospitalizacije na PKL res prišlo do hude telesne poškodbe, in sicer zloma zunanjega maleola. Naslednji dan po dogodku je bil namreč obravnavan na Kirurški kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer je bila napravljena osteosinteza s ploščo in vijaki.

Ob obravnavi pobude smo se za pojasnilo obrnili na PKL, kasneje pa tudi na Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), saj je v postopku sprejema na zdravljenje policija nudila asistenco. Iz odgovora klinike in dodatnih pojasnil, ki smo jih zahtevali še ob osebnem obisku te ustanove, smo ugotovili, da klinika nima dokazov, da je poškodba obstajala že ob sprejemu v kliniko. Razlog je bil predvsem v tem, da je bil pobudnik po navedbah klinike ob sprejemu močno nemiren, zaradi česar se je takoj začel izvajati PVU telesnega oviranja in somatski pregled ni bil možen. Klinika se je ob tem sklicevala tudi na izjavo očeta pobudnika, da je ta že ob intervenciji policije v domačem okolju z nogo udaril ob grelno telo (radiator), kar bi po mnenju klinike lahko imelo za posledico poškodbo, ki je nastala.

MNZ smo pozvali, da nas seznani s poročilom policistov, ki so nudili asistenco ter zaprosili za pojasnilo, v kakšni fazi je postopek obravnave kazenske ovadbe pobudnika, v kateri je pobudnik medicinskemu tehniku očital storitev kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. MNZ je sporočilo, da so policisti o sumu storitve kaznivega dejanja zbrali obvestila in pridobili dokumentacijo o zdravljenju ter poškodbah. Ugotovili so, da se je pobudnik prisilni hospitalizaciji, ki je bila odrejena zaradi nasilnega obnašanja na domu, uprl. Pri uporabi fizične sile, ki sta jo uporabila medicinska tehnika, so po navedbah policije vsi skupaj izgubili ravnotežje in padli po tleh. Policisti so tako na podlagi zbranih obvestil in pregleda dokumentacije ugotovili, da je do poškodbe noge najverjetneje nenamerno prišlo pri tem padcu. Drugih poškodb, kot navaja MNZ, policisti niso ugotovili. Na tej podlagi so policisti na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podali poročilo, saj na podlagi zbrane dokumentacije, zbranih obvestil in preveritve okoliščin suma kaznivega dejanja, niso uspeli ugotoviti vseh elementov kaznivega dejanja.

Ugotovili smo, da so si izpovedbe in ugotovitve o tem, kako naj bi prišlo do poškodbe pobudnika, torej zloma noge, nasprotujoče. Presodili smo, da tudi nadaljnjemu podrobnejšemu preiskovanju verjetno ne bi uspelo odkriti dejanskega postopanja zdravstvenih tehnikov v tem primeru in torej tudi trenutka oziroma vzroka nastanka poškodbe. To je tudi sicer lahko stvar dokazovanja v morebitnem civilnem, torej odškodninskem, pa tudi morebitnem kazenskem postopku, kjer bi izvedenci ustrezne stroke lahko odgovorili na vprašanje časa in vzroka nastanka poškodbe, o tem pa bi se lahko verodostojno izrekle tudi priče. Kljub temu pa smo poudarili, da morajo zdravstveni tehniki tudi ob izvedbi telesnega oviranja pri pacientu vselej ravnati tako, da v največji možni meri zmanjšajo možnost poškodb in predvsem tudi, da zagotavljajo spoštovanje osebnosti in dostojanstva pacienta. Zato smo tudi prepričani, da opozorilo pobudnika, podano v obliki pobude Varuhu, ne bo zaman. Menimo tudi, da je bila poizvedba Varuha na PKL smiselna, na njeni osnovi smo namreč že ob osebnem obisku klinike podali priporočilo, da se vedno, ko je to mogoče, že ob sprejemu pacienta opravi tudi somatski pregled in s tem ločijo poškodbe, ki jih posameznik ima morda že ob sprejemu, od tistih, do katerih pride morda kasneje v času bivanja in zdravljenja v bolnišnici. 2.3-21/2014

Natisni: