Natisni vsebino

Ponavljanje enakih ukrepov in pričakovanje drugačnih rezultatov je definicija norosti

25.09.2019 10:30
Kategorija: Socialna varnost, Delovno pravne zadeve, Delovnopravne zadeve - Brezposelnost


Vlada RS (v nadaljevanju Vlada) je kršila načeli pravne države in dobrega upravljanja s tem, da neučinkovito rešuje problematiko stalno naraščajočih zaostankov pri obravnavi pritožb na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju Ministrstvo). Kljub našim opozorilom se Vlada nekritično pridružuje stališču Ministrstva, da so razlogi za zaostanke izključno v pomanjkanju kadra. Čeprav se že več let povečuje število zaposlenih, ki pritožbe obravnavajo, število nerešenih pritožb zaskrbljujoče hitro narašča. S tem se nedoločenemu krogu upravičencev posledično krši tudi ustavno zagotovljena pravica do pravnega sredstva, ki ob odsotnosti odločitve pritožbenega organa v razumnem času povsem zgubi svoj pomen in smisel.

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je na lastno pobudo obravnaval problematiko sistematičnih nepravilnosti pri poslovanju Ministrstva, konkretno glede kritično naraščajočih zaostankov pri odločanju o pritožbah zoper prvostopenjske odločitve. Uvodna korespondenca z Ministrstvom ni dosegla zadovoljivega rezultata, zato smo se glede celotne problematike obrnili na Vlado.

Vlada nam je v svojem odgovoru med drugim sporočila, da je dne 8. 11. 2018 izdala soglasje k nadaljevanju posebnega projekta »Odprava zaostankov pri reševanju pritožb na Ministrstvu« do konca oktobra letošnjega leta v okviru povečanega obsega dela. Dne 14. 2. 2019 je s sklepom št. 01000-7/2018/10 tudi povečala obseg sredstev za izvedbo projekta. Nadalje je sporočila, da je v preteklem novembru delo na projektu pričelo 12 javnih uslužbencev, preostali pa v januarju 2019. Podatki na dan 13. 2. 2019 naj bi izkazovali, da je na Ministrstvu še 3.895 nerešenih pritožb, za katere je že potekel dvomesečni zakonski rok za odločanje. Glavni razlog Vlada (enako kot Ministrstvo) vidi v pomanjkanju kadra, saj na področju pravic iz javnih sredstev od 1. 11. 2018 delajo le štirje javni uslužbenci, ki opravljajo tudi še druga dela. Ministrstvo je zato v decembru reševanje pritožb preneslo tudi na druge direktorate znotraj Ministrstva. Vlada nadaljuje, da je Ministrstvo januarja zaposlilo tri javne uslužbence za določen čas ter enega pripravnika, v februarju pa je zaposlilo enega pripravnika, načrtovana pa je še ena zaposlitev za nedoločen čas. Razširil naj bi se tudi krog javnih uslužbencev, ki rešuje pritožbe v okviru projekta. Dogovor naj bi bil sedaj sklenjen z 22 javnimi uslužbenci. Sklepno Vlada ocenjuje, da so ukrepi ustrezni ter meni, da bi ti lahko ob približno enakem prilivu pritožb do konca leta 2019 odpravili večino zaostankov pri reševanju pritožb.

Iz odgovora Vlade smo ugotovili, da je ta ponovno povsem nekritično sledila stališču Ministrstva s tem, da razlog za zaostanke pri reševanju pritožb leži izključno v pomanjkanju kadra. Kljub izrecnemu opozorilu Varuha se prav tako ponovno ni opredelila o drugih morebitnih razlogih za stalno naraščanje števila nerešenih pritožb v preteklih letih. Projekt odprave zaostankov se izvaja že kar nekaj časa, število nerešenih pritožb pa vseeno strmo narašča. Opozorili smo jo, da je število nerešenih pritožbenih postopkov v letu 2014 znašalo 1530, leta 2015 je bilo 1711 nerešenih pritožb, leta 2016 jih je bilo 2102, sedaj (februar, 2019) pa je to število glede na obvestilo Vlade že kar 3895. Ne glede na alarmantne podatke, se ukrepi Vlade (ter posledično Ministrstva) nanašajo zgolj in samo na opozorila ter dodatne zaposlitve, ki so glede na število nerešenih pritožb tudi povsem nezadostne. Varuh ne verjame Vladi v izvedene in načrtovane ukrepe. Nasprotno. Menimo, da se Vlada ni ustrezno odzvala na dolgo časa naraščajočo problematiko. Njeni odzivi kažejo na nerazumno nadaljevanje očitno neučinkovitih ukrepov brez kritičnega razmisleka o morebitnih drugih razlogih za stalno naraščanje zaostankov. Ustvarja se vtis, da se Vlada ne zaveda, da njeno neučinkovito soočanje s perečo problematiko predstavlja hudo kršitev načela pravne države.

Ob upoštevanju vsega navedenega smo pobudo šteli za utemeljeno. Vlada je s svojim nezadostnim ukrepanjem kršila načeli pravne države in dobrega upravljanja ter posledično nedoločenemu krogu upravičencev kršila tudi ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva, ki ob odsotnosti odločitve pritožbenega organa v razumnem času povsem zgubi svoj pomen in smisel. Pobuda je utemeljena. 11.0-3/2018




Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.