Natisni vsebino

Kdor na sodišče naslovi prošnjo, upravičeno pričakuje tudi odgovor

12.07.2019 11:14
Kategorija:


Varuh je obravnaval primer pobudnice, ki nas je seznanila, da Okrožno sodišče v Krškem ni odgovorilo na njeno prošnjo, da bi lahko oba z očetom sodelovala v kazenskem postopku proti povzročitelju prometne nesreče, v kateri jima je umrl sin oziroma brat.

Kot se je izkazalo v postopku obravnavanja pobude, je omenjeno sodišče to pobudničino prošnjo, oziroma vlogo, prejelo v elektronski obliki v času, ko proti povzročitelju prometne nesreče (še) ni tekel postopek. Na tej vlogi je sicer odredba sodišča, naj se vloga pošlje preiskovalni sodnici, vendar je v spisu, ki se je na podlagi zahteve za preiskavo državnega tožilca odprl kasneje, ni bilo, zato sodišče na poizvedovanje Varuha ni moglo pojasniti, ali je preiskovalna sodnica navedeno vlogo pobudnice dejansko tudi prejela. Dva tedna zatem je bilo na elektronski naslov urada predsednika sodišča poslano pismo z enako vsebino, ki ni bilo posredovano niti preiskovalni sodnici niti vodji vpisnika, zato tudi ni bilo vloženo v spis in preiskovalna sodnica z njim ni bila seznanjena. Kot je sporočilo sodišče, je do navedenega zapleta prišlo zaradi nedoslednega vodenja evidence pri ravnanju z elektronsko pošto, ki ni bila evidentirana z vpisno številko v kazenskem vpisniku in vložena v spis, s tem pa tudi ni bila zagotovljena njena sledljivost. Poudarilo pa je, da gre za izjemen primer, ki se je zgodil prvič, in ne za sistemsko napako.

Kmalu po vloženi zahtevi za preiskavo je državni tožilec odstopil od pregona. Pravica nadaljevati pregon, ki gre skladno z določbami 60. člena ZKP oškodovancu, je bila dana (le) zakonski partnerki pokojnega. Pobudnica je bila z ustavitvijo kazenskega postopka namreč seznanjena šele po skoraj treh letih, ko se je z novo pisno vlogo spet obrnila na sodišče.

Pobudnica in njen oče sta kot sestra in oče žrtve prometne nesreče upravičeno pričakovala, da bo sodišče njuno prošnjo za sodelovanje v kazenskem postopku proti povzročitelju nesreče upoštevalo, oziroma jo obravnavalo in se nanjo tudi odzvalo. Enako pričakovanje ima od sodišča vsak vlagatelj prošnje, s katero se nanj obrne. Neodzivnost sodišča na pisma vlagateljev gotovo ne prispeva h krepitvi zaupanja v sodstvo in v pravno državo. V izpostavljenem primeru sta pobudnica in njen oče imela še poseben interes, saj vloga oškodovanca, če bi jima jo sodišče priznalo, v kazenskem postopku ni zanemarljiva. Poseben pomen ima zanj tudi pravica, da lahko v primeru odstopa državnega tožilca od pregona, le-tega nadaljuje oziroma prevzame sam (60. člen ZKP), kot tudi pravica do podaje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, ki ji ZKP v členih od 100 do 111 posveča celotno deseto poglavje.

Pobudnica zaradi opisane nedoslednosti sodišča pri ravnanju z elektronsko pošto ni mogla uveljavljati svojih interesov v sodnem postopku zoper domnevnega povzročitelja prometne nesreče. Zato je Varuh njeno pobudo ocenil kot utemeljeno. Sodišče smo tudi seznanili z ugotovitvijo Varuha, da je odgovornost za prezrtje elektronskega sporočila pobudnice (ne glede na razlog prezrtja) nedvomno na strani sodišča, kot tudi z mnenjem Varuha, da sodišče v opisanem primeru ni ravnalo v skladu z načelom dobrega upravljanja, saj na elektronsko pismo pobudnice ni niti odgovorilo (npr. vsaj s podatkom o tem, da proti domnevnemu povzročitelju prometne nesreče postopek še ni v teku). 15.0-40/2018


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt