Natisni vsebino

Kazen zaradi vožnje z vozniškim dovoljenjem izdanim v Nemčiji

01.03.2013 14:43
Kategorija: Aktualni primeri, Delovanje in dogajanje



Pobudnik je navajal, da ima veljavno evropsko vozniško dovoljenje, ki je bilo izdano v Nemčiji. Ko se je zaradi upokojitve vrnil v Slovenijo, je ob registraciji na Upravni enoti v Hrastniku vprašal, ali mora zamenjati tudi vozniško dovoljenje. Uslužbenka mu je pojasnila, da to lahko stori, ni pa obvezno, saj je dovoljeno, da vozi tudi z vozniškim dovoljenjem, ki je bilo izdano v Nemčiji. Dne 3. 4. 2010 pa mu je pri kontroli prometa policist napisal kazen za 500 evrov češ, da to vozniško dovoljenje zanj ni vozniško dovoljenje. Zoper plačilni nalog je podal zahtevo za sodno varstvo, s katero ni uspel. Tudi iz Ministrstva za promet je prejel potrditev, da ima veljavno vozniško dovoljenje. S tem je seznanil policiste na Policijski postaji (PP) v Hrastniku, kjer mu je pomočnik komandirja dejal, da zanj ni pomembna izjava direktorata za promet. Ko ga je  vprašal, ali se mu v prihodnje lahko zopet kaj takega dogodi, mu je ta odgovoril »na žalost«. Poudaril je še, da ima vozniško dovoljenje že od leta 1975 in, da je prevozili že nekaj držav in kilometrov, pa se mu kaj takega še ni pripetilo. Njegov primer je bil tudi medijsko izpostavljen.

Ugotovili smo, da je njegovo zahtevo za sodno varstvo Okrajno sodišče v Trbovljah s sodbo z dne 21. 3. 2011, opr. št. ZSV 103/2010 zavrnilo kot neutemeljeno.  Pri tem je njegovo navedbo, da ne ve od kdaj evropsko vozniško dovoljenje ni veljavno v Sloveniji, zavrnilo z ugotovitvijo, da med določbami Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) ni določbe, ki bi opravičevala njegovo vožnjo motornega vozila v kritičnem času. Tudi Vrhovno državno tožilstvo RS je zavrnilo njegovo pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Po pregledu zadeve in spisa prekrškovnega organa je namreč ocenilo, da zatrjevane kršitve niso podane, prav tako tudi ni podan nobeden od zakonitih razlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Iz plačilnega naloga PP Hrastnik je sicer izhajalo, da se mu je (med drugim) očital prekršek po določbi 138. člena ZVCP-1, ker naj bi ravnal v nasprotju z zahtevo, da mora imeti za vožnjo vozila veljavno vozniško dovoljenje. Ker je sam zatrjeval, da ima veljavno vozniško dovoljenje, ki je bilo izdano v Nemčiji, smo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) zaprosili za pojasnitev dejanske in pravne podlage za očitani prekršek. Vožnjo motornih vozil z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki ga je izdal pristojni organ druge države članice Evropske unije, je v času očitanega prekrška posebej urejal ZVCP-1 v petem odstavku 152. člena. Zato smo tudi zaprosili za pojasnitev, kako je bila v tem primeru upoštevana ta določba ZVCP-1 in hkrati tudi za utemeljitev pojasnil pomočnika komandirja te policijske postaje, ki naj bi jih bil deležen pobudnik.

MNZ je sporočilo, da je pri preverjanju strokovnosti ravnanja PP Hrastnik v delu, ki se nanaša na očitano kršitev določbe osmega odstavka 138. člena ZVCP-1 oziroma vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja, policija ugotovila odstopanje od določb ZVCP-1 oziroma nepravilno ravnanje tako policistov kot tudi pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa, ki je obravnaval pobudnikovo zahtevo za sodno varstvo. Pripominja, da Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 12. 2006 določa, da se vozniška dovoljenja, ki jih izdajo države članice EU, vzajemno priznavajo in ugotavlja, da so bile določbe navedene direktive ustrezno implementirane tudi v slovenski pravni red. V času storitve prekrška je tako to urejal 152. in 154. člen ZVCP-1. Prekrškovni organ je v konkretnem postopku spregledal navedeno dejstvo in zahtevo za sodno varstvo ocenil za neutemeljeno ter jo odstopil v nadaljnje reševanje na Okrajno sodišče v Trbovljah, ki pa jo je zavrnilo. Kasneje je policija ocenila, da v konkretnem primeru (na podlagi tretje točke prvega odstavka 171.a člena Zakona o prekrških - ZP-1) obstajajo razlogi za odpravo ali spremembo pravnomočne odločitve prekrškovnega organa (plačilnega naloga) za prekršek po osmem odstavku 138. člena ZVCP-1, saj je bilo za navedeno kršitev po njenem mnenju odločeno v pobudnikovo škodo oziroma je bila prekršena materialna določba zakona, ki določa prekršek. S ciljem odprave takega stanja je policija prekrškovnemu organu PP Hrastnik zato predlagala, da na podlagi prvega odstavka 171.b člena ZP-1 Okrajnemu sodišču v Trbovljah predlaga spremembo pravnomočnega plačilnega naloga v delu, ki se nanaša na kršitev osmega odstavka 138. člena ZVCP-1.

Prekrškovni organ je sledil predlogu ter na Okrajno sodišče v Trbovljah 21. 11. 2012 posredoval predlog za spremembo odločbe prekrškovnega organa. Okrajno sodišče v Trbovljah je s sklepom številka ZSV 172/2012 z dne 8. 1. 2013 odločilo, da se temu predlogu ugodi in plačilni nalog po uradni dolžnosti spremenilo tako, da se postopek zaradi prekrška po osmem odstavku 138. člena ZVCP-1 ustavi na podlagi pete točke prvega odstavka 136. člena ZP-1. Da v prihodnje do tovrstnih odstopanj ne bo več prihajalo, je po sporočilu MNZ policija do konca januarja 2013 z ugotovitvami opisanega primera seznanila vse prekrškovne organe v policiji.

Pobudo štejemo za utemeljeno. Kot je to ugotovilo tudi sodišče v odločitvi o predlogu za spremembo odločbe prekrškovnega organa, je policija napačno interpretirala določbe ZVCP-1, saj glede imetnikov veljavnega vozniškega dovoljenja druge države Evropske unije, torej tudi Nemčije, ne velja obvezna zamenjava vozniškega dovoljena oziroma bi bilo treba upoštevati peti odstavek 153. (pravilno 152.) člena ZVCP-1,  ki je določal, da smejo vsi, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje, katerega je izdal pristojni organ druge države članice Evropske unije, voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v drugi državi članici Evropske unije. Žal ta napaka pri odločanju sodišča o pobudnikovi zahtevi za sodno varstvo (čeprav je na to sam izrecno opozarjal) ni bila ugotovljena, kar seveda ne kaže na skrbno sodno presojo. Kršitev zakona bi po naši presoji moralo ugotoviti tudi Vrhovno državno tožilstvo RS, ki je odločalo o pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Da do primera kot je ta ne bi več prišlo, bomo zato nanj opozorili tudi v letnem poročilu za leto 2013. 6.6-65/2012


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.