Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Seja Sveta varuha človekovih pravic namenjena človekovim pravicam v gospodarstvu

Člani in članice seje Sveta varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 18. septembra 2023, sklical 11. sejo Sveta varuha za človekove pravice (Svet), ki je bila namenjena človekovim pravicam v gospodarstvu. Varuh človekovih pravic vsako leto ugotavlja, da vsakdanjik slovenske družbe prinaša mnogo zgodb, v katerih pobudniki poročajo o tem, kako posamezne večje ali manjše gospodarske družbe, ki poslujejo v Sloveniji, kršijo človekove pravice zaposlenih in posledično posegajo v širše družbeno okolje.

Kot je dejal Svetina, je spoštovanje človekovih pravic pokazatelj družbene odgovornosti podjetja in poslovnega okolja. Od pristojnih v državi pričakuje, da bodo človekove pravice aktivno promovirali in spodbujali podjetja k spoštovanju človekovih pravic v vseh poslovnih procesih.

Ob hkratnem pojavu pandemije koronavirusne bolezni, katastrofalnih poplav in drugih izrednih dogodkov ter okrevanja v povezavi z njimi so človekove pravice v gospodarstvu v teh časih še bolj v ospredju. »Trajnostno upravljanje podjetij je edini pravi način krepitve nadaljnjega razvoja, saj mora interes gospodarske rasti hkrati nujno upoštevati tudi zagotavljanje varnega in zdravega okolja ter pravično naslavljati komponento koncepta trajnostnega razvoja ob hkratnem upoštevanju človekovih pravic,« je prepričan varuh Peter Svetina. Le ob upoštevanju tega lahko govorimo o zagotavljanju in varovanju človekovih pravic. Zaradi tega in že zaznanih posledic podnebnih sprememb pri nas in po svetu morajo tudi podjetja, ki ponujajo izdelke in storitve na mednarodnih trgih, prevzeti odgovornost za spoštovanje človekovih pravic in okolja. »To predstavlja tudi priložnost, da varovanje človekovih pravic, delavskih pravic, okolja in zdravja naglasimo v okviru lokalnega in globalnega delovanja podjetij,« je na seji poudaril Svetina.

Varuh poudarja, da država nosi pozitivno obveznost, da slovenska podjetja, ki poslujejo v slovenskem pravnem redu tako v Sloveniji kot tudi v tujini, spoštujejo pravice in svoboščine posameznikov. S tem ciljem je država skladno s smernicami Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih pred petimi leti sprejela Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (NAN). Dolžnost države je, kot ugotavlja NAN, da z uveljavitvijo zakonov od gospodarskih subjektov zahteva tudi spoštovanje človekovih pravic ter ocenjuje primernost takšnih zakonov in odpravo morebitnih ugotovljenih vrzeli. Na podlagi teh ugotovitev so bile oblikovane prednostne naloge NAN. »Namen Nacionalnega akcijskega načrta RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu je krepitev spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih aktivnostih. Le 24 podjetij je do zdaj podpisalo Zavezo k spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu. Zavzemam se, da bi zavezo k spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu podpisala vsa podjetja v večinski državni lasti, saj bi s tem dala dober zgled celotnemu gospodarstvu. Od države zato pričakujem, da bo človekove pravice aktivno promovirala in spodbujala podjetja k spoštovanju človekovih pravic v vseh poslovnih procesih. Tudi na Varuha se vse pogosteje obračajo posamezniki, ki zatrjujejo, da so jim v gospodarstvu kršene človekove pravice,« je na srečanju izpostavil varuh Svetina.

Dr. Dijana Možina Zupanc, namestnica varuha, ki vodi Svet varuha za človekove pravice, pa je povedala, da za uresničevanje NAN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu skrbi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami. Pri tem sodelujejo tudi Varuh, predstavniki gospodarstva, sindikatov, nevladnih organizacij in akademske sfere. NAN vsaki dve leti predvideva pregled njegovega izvajanja in pripravo priporočil. Vlada Republike Slovenije je 17. junija 2021 s sklepom sprejela Prvo poročilo o izvajanju NAN v gospodarstvu za obdobje 2018 do 2020, drugo poročilo je v pripravi.

Evropska komisija je februarja lani predstavila predlog Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Ta bo naslovila vrzeli v okviru lokalnega in globalnega delovanja podjetij. Pomembno vlogo pri sprejemu in prenosu omenjene direktive ima Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Stališča, ki jih bodo v nadaljevanju zagovarjale države članice EU, bodo odločilna za to, ali bo nova zakonodaja prispevala tudi k učinkovitemu varstvu okolja in spoštovanju človekovih pravic.

Ključne vsebine direktive, na katere Varuh pri sprejemanju opozarja, so naslednje:

1.    Obseg obveze za skrbni pregled: Doseči je treba soglasje glede odgovora na dilemo, ali naj obveza za skrbni pregled vključuje vrednostno ali le dobavno verigo podjetij.

2.    Vključenost v obvezo skrbnega pregleda: Pri tem je nujna jasna opredelitev, za katera podjetja velja obveza pregleda. So pri tem odločilni dejavniki, kot so velikost podjetja, sektor, morebitni že pridobljeni standardi kakovosti poslovanja v podjetju?

3.    Človekove pravice in standardi varovanja okolja za pripravo skrbnega pregleda: Katere dokumente (predvsem mednarodne) je nujno upoštevati v skrbnem pregledu glede trajnostnosti?

4.    Način priprave skrbnega pregleda trajnostnosti: Dialog z glavnimi deležniki bi prispeval k varnosti najranljivejših skupin, zato je pomemben dogovor glede protokola tega pregleda.

5.    Dostop do pravnih sredstev: Žrtvam kršitev človekovih pravic in okoljskih standardov je nujno zagotoviti učinkovito pravno varstvo. Podjetje mora odgovarjati, kadar skrbni pregled, ki ni skladen z Direktivo, vodi do kršitev človekovih pravic in škode.

»Direktiva mora varovati človekove pravice, dostojanstvo, pravice delavcev, okolje, podnebje ter prispevati k odpornemu, vzdržnemu gospodarstvu in zagotavljati socialno, gospodarsko in podnebno pravičnost. Varuh se je za stališče glede predloga direktive z zgoraj navedenimi poudarki že obrnil na Vlado RS. Njihov odgovor še čakamo,« je pojasnil Svetina.

Člani in članice Sveta varuha človekovih pravic so se strinjali, da človekove pravice predstavljajo minimalne pogoje, ki omogočajo, da vsi ljudje ohranijo dostojanstvo. Poudarili so, da mora biti pravica do dostojnega dela zagotovljena vsakomur brez diskriminacije in v vseh dejavnostih, saj si vsakdo zasluži, da delo opravlja v zdravem in varnem okolju in je zanj pošteno plačan. Predvsem pa imamo vsi pravico do zdravja in do bivanja v takem okolju, ki nam in našim naslednikom ne ogroža življenja in zdravja. Po njihovem mnenju bo v prihodnje treba vložiti še precej naporov v doseganje polnega uveljavljanja človekovih pravic v gospodarstvu. Kot dober zgled drugim delom gospodarstva bi morale k temu v prvi vrsti pristopiti tudi gospodarske družbe, ki so v celotni ali pa delni lasti države. Prav tako pa bi zgled morala dati država preko delovanja celotnega javnega sektorja. Svet podpira navedene poudarke, ki jih mora vlada upoštevati pri nadaljnjih korakih sprejemanja direktive.

 

 

Natisni: