Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh človekovih pravic in predstavniki države, gospodarstva in civilne družbe na posvetu pozvali k bolj odgovornemu in trajnostno naravnanemu delovanju gospodarstva

Varuh Svetina na posvetu o človekovih pravicah v gospodarstvu

Varuh človekovih pravic je v vlogi nacionalne institucije za človekove pravice, danes, 23. novembra 2023, v sodelovanju s Focusom, društvom za sonaraven razvoj, in SBC – Klubom slovenskih podjetnikov organiziral posvet o človekovih pravicah v gospodarstvu. Spoštovanje in varovanje človekovih pravic ter okolja ni več zgolj obveza države, temveč je tudi odgovornost gospodarstva. Udeleženci posveta so se strinjali, da je pomembno, da podjetja prevzamejo odgovornost za kršenje človekovih pravic in za negativne vplive na okolje ter podnebne spremembe vzdolž celotne vrednostne verige.

Prvi koraki pri prepoznavanju obveze podjetij za spoštovanje človekovih pravic in okolja so bile Smernice Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu iz leta 2011. Na podlagi teh smernic je Slovenija leta 2019 pripravila Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Od takrat je le 23 slovenskih podjetij podpisalo to prostovoljno zavezo k spoštovanju človekovih pravic. »Očitno je, da je zavezo podpisala le peščica podjetij in da prostovoljne zaveze vodijo v omejeno izvajanje skrbnega pregleda, brez posledic v primeru ugotovljenih kršitev. Menim, da bi morala biti zaveza k spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu obvezna za vsa podjetja v državni lasti, ki bi nenazadnje od odgovornih v podjetjih zahtevala tudi njihovo odgovornost v primerih ugotovljenih kršitev. Tako bi se podjetja morala zavezati k izvajanju skrbnih pregledov glede trajnosti v vseh poslovnih procesih. Potrebujemo tudi zakonodajo, ki bi obvezala podjetja k izvajanju skrbnega pregleda glede trajnostnosti,« je v uvodni razpravi poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Udeleženci posveta so velik del razprave namenili predlogu Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), ki jo je lani februarja predstavila Evropska komisija. Varuh Svetina je poudaril, da se zavzema za močen evropski pravni okvir, ki bo varoval človekove pravice in okolje. »Podjetja so dolžna zaščititi človekove pravice in okolje. V poslovnih praksah se namreč prepogosto dogaja, da so vprašanja spoštovanja človekovih pravic in zaščite okolja prezrta. Glede na podnebno krizo je jasno, da morajo tudi podjetja takoj spremeniti svoje strategije in poslovanje. Skrajni čas je torej, da se na ravni Evropske unije sprejme trdna zakonodaja, ki bo od podjetij zahtevala skrben pregled spoštovanja standardov človekovih pravic in varstva okolja, od odgovornih v podjetjih odgovornost in žrtvam omogočila učinkovito pravno varstvo. V procesu tripartitnih pogajanj na evropski ravni, ki ravno zdaj potekajo v Bruslju, od vlade in pristojnega ministrstva pričakujem, da zagovarja sprejem učinkovite evropske zakonodaje, četudi bo na tem področju potrebna sprememba nacionalnih zakonodaj,« je še poudaril varuh Svetina.

Varuh človekovih pravic je odgovorne še pozval, da koordinacijo implementacije Nacionalnega akcijskega načrta za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu prevzame Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki je resorno pristojno ministrstvo. Štiri leta je to področje namreč vodilo in koordiniralo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki pa po mnenju Varuha na tem področju ni bilo dovolj učinkovito, saj nenazadnje področje delovanja slovenskega gospodarstva sploh ni v pristojnosti tega ministrstva.

Matjaž Han, minister za gospodarstvo turizem in šport je ob tem poudaril: »Vključevanje spoštovanja človekovih pravic in okolja ter drugih trajnostnih vidikov v poslovanje gospodarskih družb mora biti temelj delovanja vsake družbe – kar zagovarjamo v zasebnem življenju, moramo dosledno zagovarjati tudi v poslovnem. Želel bi si, da bi dobri zgledi v gospodarstvu na področju trajnosti zadostovali in pravila ne bi bila potrebna. A dejstvo je, da okoljska in družbena odgovornost ter odgovorno upravljanje v EU postajajo pravni normativ. Pri prenosu evropskih direktiv v slovenski pravni red zagovarjamo načelo postopnosti, saj se zavedamo, da ima vsako novo pravilo tudi vpliv na njihovo konkurenčnost. Dejstvo je, da smo prav vsi odgovorni za lepši danes in boljši jutri, želim pa si, da podjetja v tej skrbi najdejo tudi prostor za inovativnost in izboljšanje obstoječih poslovnih praks.«

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je izpostavil, da trajnostno poslovanje predstavlja enega izmed strateških stebrov okoli katerega gradijo prihodnost banke. »Smo eni izmed pionirjev trajnostnega poslovanja in tudi primer dobre prakse, tako v Sloveniji kot tudi širši regiji, zato smo veseli in ponosni, da smo lahko zgled in navdih tudi za ostale akterje na področju trajnostnega poslovanja in človekovih pravic,« je še povedal Brodnjak.

Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Focus je na posvetu poudarila, da bo Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti prva zakonodaja, katere cilj je zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okolja vzdolž celotne vrednostne verige podjetij, ki poslujejo v Evropski Uniji. »Proces usklajevanja in pogajanj ne sme spodkopati bistva zakonodaje, ki je vzpostaviti odgovornost podjetij za kršitve in vpliv na podnebne spremembe. Naša zadnja analiza poročil podjetij, ki so podpisala Zavezo k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju je pokazala, da nobeno podjetje ni poročalo o skrbnem pregledu med dobavitelji. Analiza potrjuje, da so prostovoljne zaveze premalo in da potrebujemo močno zakonodajo,« je še poudarila predsednica Focusa.

Igor Akrapovič, podpredsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, je pozdravil načrtovano uvedbo pravil, ki bodo določala doslednejše spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, pri tem pa opozoril, da ne smemo razmišljati le o tem, kako bomo kot država naredili kljukico, ki jo od nas zahteva Evropska unija. Pomembno je domisliti način, ki bo kršitelje človekovih pravic v gospodarstvu in načel trajnostnosti učinkovito omejeval in sankcioniral. Ne sme se, je poudaril Akrapovič, ponoviti zgodba, ki jo imamo zdaj s tako imenovanim štempljanjem, ko smo zaradi vztrajnih in nadzornim službam znanih kršiteljev vseh mogočih pravil z neživljenjskimi zapovedmi kaznovana podjetja vsepovprek. »Večina najuspešnejših slovenskih podjetij že posluje skladno z načeli odgovornosti in trajnosti. Za to ne potrebujejo zakona, k temu jih vodi zavedanje, da dodane vrednosti, prebojnosti in dolgoročne rasti ni brez zavedanja o tem, da morajo biti vsi, ki so del poslovnega procesa, v njem dostojno nagrajeni in spoštovani. Izkoriščanje delavcev, obremenjevanje okolja in nespoštovanje zakonodaje so preživeti 'poslovni modeli', ki jih v SBC – klubu slovenskih podjetnikov odločno zavračamo," je še poudaril.

Prenos prvega dela konference si lahko pogledate na tej povezavi.

 

 

Natisni: