Namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc se je v sredo, 24. 1. 2024, udeležila seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kjer so razpravljali o problematiki starejših, predvsem v domovih starejših. Predstavila je temeljne ugotovitve, ki jih ob obravnavi pobud, povezanih s starejšimi, beleži institucija Varuha, na katere opozarja odgovorne ter o njih poroča državnemu zboru. »Tej tematiki v instituciji Varuha namenjamo res veliko pozornosti. Lani smo obravnavali več pobud iz tega področja, vsako izmed njih temeljito preučimo, odpiramo pa tudi širša vprašanja, ki jih sami zaznamo,« je dejala namestnica varuha dr. Možina Zupanc.
Dodala je, da je Varuh lani prejel več različnih pobud z očitki o nasilju v domovih za starejše. Med njimi so, žal tudi anonimne, kar lahko kaže na strah pred morebitnimi posledicami prijav. »Vsako pobudo smo preučili in domovom za starejše, na katere so se trditve nanašale, poslali poizvedbe ter postopke izpeljali v skladu s pristojnostmi. Varuh se je obenem sestal še z različnimi drugimi pristojnimi institucijami in z njimi govoril o zaznavanju naraščanja števila pobud, povezanih z nasiljem ali nehumanim ravnanjem s starejšimi v DSO-jih. Želel se je seznaniti tudi z njihovimi ugotovitvami in predlogi ter izrazil pričakovanje skupnega delovanja v smeri preprečevanja vsakršnega nasilja nad starejšimi,« je pojasnila dr. Možina Zupanc.
Glede položaja uporabnikov in zaposlenih v domovih starejših občanov tudi Varuh človekovih pravic ugotavlja kadrovsko podhranjenost v domovih, ki pogosto vpliva tudi na neustrezno skrb za oskrbovance. »Sistem, kot ga imamo, ni vzdržen, država pa še vedno nima ustrezne strategije, kako nasloviti to problematiko. Pričakujemo, da pristojni na sistemski ravni odpravijo pomanjkanje ustreznih kadrov v domovih za starejše z vzpostavitvijo ustreznih kadrovskih normativov, ki bi omogočali varno in kakovostno obravnavo uporabnikov, z izboljšanjem delovnih razmer in primernim plačilom za opravljeno delo,« je še dodala namestnica.
Varuh človekovih pravic je sicer prepričan, da je odgovor na dolgoživo družbo deinstitucionalizacija in ne le povečanja zmogljivosti v institucijah ali gradnja novih domov. Vsakomur bi morala biti omogočena skrb zanj v domačem okolju. Kot družba moramo zagotoviti kakovostno in varno oskrbo, usmerjeno v človeka in njegove potrebe.
Namestnica varuha je dodala še, da v Sloveniji nujno potrebujemo t. i. negovalne bolnišnice, kamor bi lahko nastanili osebe, ki so še vedno bolne, bolnišnično zdravljenje pa so zaključile. Take osebe težko najdejo nastanitev v institucionalnem varstvu, ker DSO-ji ne zmorejo zagotoviti primerne zdravstvene oskrbe takim osebam ali so preprosto prezasedeni. Jedro težav torej povzroča pomanjkanje ustreznih namestitvenih kapacitet in kadra, zaradi česar osebe po odpustu iz bolnišnice ni možno namestiti v institucionalno varstvo, bolnišnice pa pritiskajo na svojce, naj bolnika sprejmejo domov, čeprav ti nimajo ne znanja ne sredstev niti prostora, da bi lahko izvajali skrb zanje.
Namestnica varuha poudarja, da je sistem institucionalnega varstva starejših nujno korenito posodobiti. »Z nevzdržnim sistemom samo še poglabljamo nedostojno staranje ljudi v tej državi. Ta trend je treba ustaviti. Postaviti je treba jasno vizijo vseh oblik pomoči in to ustrezno finančno podpreti,« še poudarja namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc.
