»Zavedanje, da so osebe z avtizmom med nami, je sicer zaradi dostopnosti informacij in različnih programov ozaveščanja nekoliko boljše, a resnično poznavanje njihovih potreb še zmerom ni zadostno, ne samo med laično javnostjo, pač pa tudi med tistimi, ki po službeni dolžnosti prihajajo v stik z njimi. V prvi vrsti so to zdravstveni delavci, zaposleni v vzgoji in izobraževanju, pa tudi organi pregona, delodajalci in še mnogi drugi,« ob mednarodnem dnevu zavedanja o avtizmu, ki ga obeležujemo 2. aprila, poudarja, varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Varuh ocenjuje, da mora biti izobraževanje o avtizmu in specifičnih pristopih glede na potrebe oseb s avtizmom eden ključnih elementov v akcijskih načrtih za integracijo. »Samo s spoznavanjem drugačnosti lahko gradimo družbo, ki vidi vsakogar in najde prostor zanj,« še poudarja varuh. Dodaja, da imajo osebe z avtizmom in njihove družine pravico živeti celostno in ob uresničevanju vseh svojih pravic, ki so bile zapisane v Evropski listini o pravicah oseb z avtizmom in že leta 1996 sprejete v Evropskem parlamentu. »Ker je zaradi specifike njihovo vključevanje v družbo lahko ovirano, je pomembno, da država s svojimi mehanizmi te ovire prepoznava in odstranjuje,« poudarja varuh.
Varuh že vrsto let odločevalcem predlaga, naj pripravijo sistemske programe, ki bi omogočili, da se poveča število strokovnjakov za strokovno delo z osebami z avtizmom in njihovimi družinami ter z drugimi ukrepi omogoči dostopnost rednih obravnav in terapij, ki jih osebe z avtizmom potrebujejo. Varuh napredka ne vidi. Ocenjuje, da je v Sloveniji izvajanje integracije oseb z avtizmom, pa tudi drugih družbenih skupin nezadostno. Vse prevečkrat je odvisno le od razpisanih programov, brez ustreznih analiz ali sistemskega pristopa, niti ni zaznati volje za korenit premik pri skrbi za ranljive.
Varuh opozarja, da je avtizem vseživljenjsko stanje, zato je nujno posebno pozornost posvetiti sistemski ureditvi skrbi tudi za adolescente in odrasle z avtizmom. Ti so ob prehodu v odraslost prepuščeni iznajdljivosti in možnostim svojih družin. Kljub temu, da je to obveza države, ta ne zagotavlja programov, ki bi omogočali ustrezna bivališča, v katerih bi lahko osebe z avtizmom uresničevale svojo pravico do samostojnega življenja, manjkajo pa tudi ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki bi lahko odrasle z avtizmom podpirali v njihovem neodvisnem življenju. Trg dela je še vedno preveč rigiden, zato se osebe z avtizmom vanj težje vključujejo. Nujno je razširiti nabor možnega izobraževanja oziroma usposabljanja zanje. Mnoge osebe z avtizmom imajo številne sposobnosti, ki pa v sistemu niso formalno ovrednotene in zato je primerov dobrih praks zaposlovanja, kjer bi te osebe lahko pokazale svoje zmožnosti in vztrajale ob ustrezni strokovni podpori, še vedno zgolj peščica, ocenjuje varuh.
Varuh je prepričan, da mora država prizadevanja usmeriti v ozaveščanje in stimuliranje zaposlovalcev in s tem osebam z avtizmom dati večje možnosti pri vključevanju na trg dela. Omogočiti pa je treba tudi, da mladi in odrasle osebe z avtizmom zaživijo samostojno, zato mora država pripraviti programe, ki bi to omogočili, in kapacitete, ki bi bile na voljo. Ker pa mnoge osebe z avtizmom izpadejo iz sistema šolanja ali zaposlovanja, pa potrebujejo tudi dnevne centre. V njih bi ob usmerjenih in strokovno vodenih dejavnostih imeli priložnost za trening socialnih in drugih veščin, zaposlitev, ustvarjanje, ti centri pa bi bili tudi prostor, ki bi jim omogočal stik s preostalo družbo in vstop vanjo, poudarja varuh.
»Učimo se o drugačnosti ljudi, s katerimi se srečujemo. Le z resničnim poznavanjem sočloveka in s pristnim odnosom lahko preprečimo marsikatero stisko,« ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
