Varuh človekovih pravic je obravnaval še eno pobudo v nizu pobud z očitkom neukrepanja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in energijo (IRSOE), nekdanjega Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP). Tudi v tem primeru je ugotovil kršitev načela dobrega upravljanja, saj pobudničina prijava po natanko enem letu še vedno ni prišla na vrsto za obravnavo. Varuh meni, da je povečan obseg upravnih zadev, ki jih mora reševati upravni organ, načeloma sicer lahko nekaj časa opravičeni razlog za to, da ta ne postopa in odloča v razumnem roku, vendar ne več po poteku časa, ki je nujno potreben za organizacijsko in/ali kadrovsko prilagoditev povečanemu obsegu zadev. Organ bi moral namreč z ustrezno organizacijo dela[1] poskrbeti za nemoten tek delovnega procesa. Varuh sicer v tem smislu že leta (vse od 2007) opozarja na problematiko dolgotrajnosti in neučinkovitega vodenja inšpekcijskih postopkov. Kljub temu še vedno ob obravnavi vsakokratnih novih pobud Varuh ugotavlja, da se stanje ne izboljšuje zadovoljivo.
***
Na Varuha se je tokrat obrnila pobudnica z očitkom zoper soseda, da naj bi ta neustrezno odvajal komunalne odpadne vode, kar povzroča čezmerne emisije neprijetnih vonjav. Pobudnica se je v tej zvezi obrnila na župana Mestne občine Ljubljana (MOL) in tedanji IRSOP, ki je njeno prijavo na zapisnik prejel 19. 9. 2022. V ravnanju MOL Varuh nepravilnosti ni ugotovil, drugače pa je bilo pri ravnanju IRSOE.
Ta je v svojem odgovoru sporočil, da je prijavo pobudnice z 19. 9. 2022 uvrstil v četrto prioriteto (vode) po kriterijih za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, pri čemer prijava v času pisanja drugega odgovora Varuhu (18. 9. 2023) še ni bila obravnavana. Pristojni inšpektor naj bi imel namreč pred prijavo pobudnice še 11 prijavnih zadev, pri čemer je IRSOE poudaril, da mora inšpektor predvsem obravnavati zadeve prve prioritete, takoj zatem pa mora izvajati tudi redni načrt pregledov.[2] Nadalje je IRSOE poudaril pomembnost poenotenega pristopa glede na pomembnost posamične zadeve po celotni državi, brez morebitnih zunanjih vplivov in pritiskov na inšpekcijske postopke, pri čemer je treba varovati javni interes, ki zahteva izvajanje nujnih ukrepov, ter v prvi vrsti obravnavati težje nepravilnosti.[3]
Varuh odziva IRSOE ni mogel oceniti kot skladnega z načelom dobrega upravljanja. Prijava pobudnice namreč po natanko enem letu še vedno ni bila obravnavana. Varuh je poudaril, da bi se glede na to, da sistem prioritet kot organizacijski ukrep obstoji že nekaj časa, do zdaj pričakovalo zmanjšanje zaostankov pri obravnavi posamičnih prijav. Žal pa predmetna pobuda kljub dolgoletnim prizadevanjem Varuha predstavlja še en primer še vedno nerešene problematike dolgotrajnosti inšpekcijskih postopkov pod nekdanjo pristojnostjo IRSOP, sedaj IRSOE.
IRSOE je v svojem odzivnem poročilu Varuha seznanil s številnimi ukrepi, sprejetimi v preteklih letih, predstavil je tudi številčni prikaz stopnjevanja prijav ter stopnjevanja rešenih zadev za pretekla leta. Podrobneje je predstavil lasten okvir delovanja in orisal vse okoliščine, ki vplivajo na njegovo delo. Izmed slednjih velja posebej izpostaviti stalno povečevanje števila prijav, vse kompleksnejše in obsežnejše normiranje področja varstva okolja, nalaganje vedno novih pristojnosti ter zdaj že kronični manko kadra.
Varuh lahko sicer sprejete ukrepe načelno sprejme kot ustrezne, vendar bo treba glede na lastne pretekle izkušnje na otipljive rezultate verjetno počakati še kar nekaj časa. 14.5-16/2022
[1] Kar pa skladno z 10. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) sodi med pristojnosti glavnega inšpektorja oz. glavne inšpektorice.
[2] Ravno zaradi velikega števila prejetih prijav je moral IRSOE sprejeti Usmeritve za vrstni red obravnave prijav na področju dela inšpektorjev za okolje, ki so jih inšpektorji tudi dolžni upoštevati. Inšpektor za okolje določene zadeve tako ne more obravnavati prednostno, saj bi s tem rušil sistem postavljenih prioritet, ki je vzpostavljen ravno zaradi enake obravnave strank, zmanjševanja (koruptivnih) tveganj, hitrejše obravnave bolj pomembnih zadev in podobno. IRSOE še želi z notranjo ureditvijo razvrščanja prijav po pomembnosti zagotoviti učinkovito izvajanje nalog, ki jih je po zakonu dolžan zagotavljati.
[3] Tudi sicer glavna inšpektorica po mnenju IRSOE nikakor ne more odrediti prednostne obravnave zadeve, prav tako nihče drug, če le-ta ni po prioritetah dela rangirana za prioritetno obravnavo.
