Varuh človekovih pravic RS si prizadeva, da bi vsi otroci brez diskriminacije dejansko uživali pravice, ki jim pripadajo, ne glede na njihove osebne okoliščine ali izvor, med njimi tudi pravico do varnega in njim naklonjenega okolja. Poudarja, da morajo biti otroci imetniki vseh pravic in ne le predmet zaščite. Posebno pozornost namenja otrokom, ki so se v našo državo zatekli zaradi hudih kriznih razmer v matičnih državah, kot so vojna, lakota, preganjanje ali naravne nesreče.
V tej luči ter z namenom pregleda socialnih in bivanjskih razmer je namestnik varuha človekovih pravic za področje otrokovih pravic dr. Jože Ruparčič 12. junija 2023 obiskal sirote iz Luganske regionalne sirotišnice, ki so zaradi vojne v Ukrajini od začetka maja 2022 nastanjeni v Dijaškem domu Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna in v nastanitvenem objektu v naselju Slavina pri Postojni. Vlada Republike Slovenije je namreč 14. aprila 2022 odločila, da se za dvajset, večinoma predšolskih otrok in njihovo spremljevalno osebje z lastnimi otroki v času aktivirane začasne zaščite v skladu Zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb zagotovi ustrezna nastanitev.
Namestnik Ruparčič je ob obisku in pregledu prostorov, ki so namenjeni otrokom ter pogovoru z zaposlenimi ocenil, da sta otrokom ob podpori Urada RS za oskrbo in integracijo migrantov ter številnih prostovoljk in prostovoljcev v Sloveniji nudeni ustrezna oskrba in podpora ter tudi zdravo, varno in prijetno bivanjsko okolje.
Kot je dejal, je Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP) temelj, na podlagi katerega moramo ustvarjati kakovostne okoliščine za zdrav razvoj otrok, v vojnih razmerah ene države pa še posebej izkazati nesebično pomoč ljudem v stiski. »Projekt namestitve ukrajinskih sirot v Slavini je primer dobre prakse meddržavnega sodelovanja s ciljem zagotoviti otrokom varno otroštvo, ki je ena njihovih temeljnih pravic«, je ob obisku povedal dr. Jože Ruparčič. Izrazil je zadovoljstvo institucije Varuha človekovih pravic za tenkočutnost in učinkovitost pri zagotavljanju optimalnih pogojev bivanja za otroke, o čemer ga je podrobneje seznanila predstojnica sirotišnice iz Luganska Katarina Doncova. Povedala je, da se otroci v Sloveniji dobro počutijo, da so razvojno napredovali in da v okviru skrbi za otroke med slovenskimi in ukrajinskimi prostovoljci in spremljevalci vsakodnevno poteka tudi prenos znanja. Pohvalila je sodelovanje z Uradom Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov ter Dijaškim domom Srednje gozdarske in lesne šole Postojna.
V pogovoru z mag. Katarino Štrukelj, direktorico Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov in s Cvetko Kernel, do lanskega leta ravnateljico Dijaškega doma, ki sedaj skrbi za nemoteno izvedbo projekta, je namestnik varuha dr. Jože Ruparčič izpostavil pomen solidarnosti ter izrazil pričakovanje, da se za otroke, ki so že tako brez staršev in so morali zapustiti kraj, ki jih je nudil zavetje, skrb in ljubezen, zagotavlja redna psihološka in socialna podpora.
Namestnik varuha je ob tem ponovno opozoril, da so vse države, predvsem pa podpisnice Konvencije o otrokovih pravicah, med katerimi sta tudi Slovenija in Ukrajina, dolžne izpolnjevati sprejete obveznosti, ki izhajajo iz konvencije. Ob tem je spomnil, da morajo biti skladno s 3. členom konvencije otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z njimi, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa. Poudaril je še, da so se države pogodbenice tudi zavezale, da bodo otrokom zagotovile takšno varstvo in skrb, kot ju potrebujejo, in da bodo v ta namen sprejele vse ustrezne zakonodajne in upravne ukrepe. »Države pogodbenice so dolžne zagotoviti, da se bodo ustanove, službe in zavodi, odgovorni za skrb ali varstvo otrok, prilagodili normam, ki so jih predpisale pristojne oblasti, še posebej na področju varnosti, zdravja ter števila in usposobljenosti osebja, zagotoviti pa morajo tudi ustrezen nadzor,« je še poudaril namestnik varuha za pravice otrok.
