Namestnik varuha dr. Jože Ruparčič je 26. 9. 2023 v Kopru na mednarodni konferenci Družbena odgovornost podjetij v zelenem in digitalnem prehodu, katere soorganizator je bila tudi institucija Varuha človekovih pravic, v imenu institucije Varuha človekovih pravic izpostavil zavezanost institucije Varuha trajnostnemu razvoju, skrbi za okolje in človekovim pravicam v gospodarstvu.

»Spoštovanje dostojanstva slehernega posameznika predstavlja temelj našega delovanja. Družbena odgovornost podjetij poveže v holistični lok tako skrb za okolje, kot tudi za posameznika in predstavlja sodobno orientacijo demokratične kulture v gospodarstvu,« je poudaril in ob tem izpostavil, da trajnostno naravnane družbe stremijo k izboljšanju položaja zaposlenih in poslovnega okolja.

»V sodobni družbi, ki je pomembna za razvoj znanja in tehnologij, bi morali socialni cilji predstavljati okvir za demokratično življenje in socialno blaginjo. Družbena odgovornost države pa predstavlja sposobnost posamezne države, da zagotovi visoko raven socialne blaginje, gospodarske in okoljske trajnosti in spoštovanja človekovih (ekonomskih in socialnih) pravic,« je dejal.

Poudaril je še, da gospodarski razvoj ne more biti cilj sam zase, ne da bi izpolnjeval tudi splošne cilje razvoja človeške družbe, vključno s socialnimi in okoljskimi, v smislu trajnostnega razvoja in kakovosti življenja za vse ljudi. To je družbeno odgovoren koncept gospodarske rasti, ki vključuje vse posameznike določene družbe. Potreba po participaciji je namreč ena najglobljih človeških potreb in v družbenem smislu bi morala biti to pravica. Participacija posameznikov v smislu temeljnih človekovih pravic pomeni, da mora biti vsakomur omogočeno, da enakopravno sodeluje v družbeno ekonomskih procesih.

Namestnik varuha dr. Ruparčič je zbranim v nadaljevanju spregovoril tudi o odgovornosti direktorjev, pravilu poslovne presoje in družbeni odgovornosti podjetij. Poudaril je, da družbena odgovornost podjetij predstavlja most med gospodarstvom in družbo.

»Učinkovit gospodarski in pravni sistem narekujeta implementacijo pravila poslovne presoje in njegovo integracijo v pravni sistem. To pravilo namreč omogoča direktorjem, da delujejo brez strahu, če so ravnali v dobri veri, in demistificira njihovo odgovornost za poslovne odločitve,« je dejal. Ker večina ljudi ni naklonjena tveganjem, bi lahko mnogi direktorji svoje odločitve sprejemali v varnih okvirjih, kar bi zadušilo inovativnost in ustvarjalnost ter zmanjšalo dobičke. Zato mora biti zaščita direktorjev pred zahtevki predmet pravila poslovne presoje, je še dejal. Poudaril je, da mora poslovnež znati krmariti med interesi različnih deležnikov in graditi most med njimi ter jih obravnavati enakopravno. Ob tem pa je ključnega pomena poslovna etika.

Namestnik je še poudaril, da je nujno zavedati se, da so družbene posledice upravljanja enako pomembne kot gospodarske. Družbena odgovornost podjetij je v tem pogledu odgovornost za družbene posledice upravljanja. »Učinkovitost korporativnega upravljanja in družbena odgovornost gresta z roko v roki. DOP prinaša družbi pomiritev, saj zagovarja tako svobodno gospodarsko pobudo kot družbeno odgovornost za okoljska, družbena in univerzalna družbena vprašanja. Predvsem pa je družbena odgovornost podjetnikov in gospodarstvenikov v njihovem interesu, saj ozaveščajo o pomenu njihovega dela in prispevku, ki ga dajejo skupnosti,« je na posvetu še povedal namestnik varuha dr. Jože Ruparčič.