Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je v okviru obsežne obravnave problematike okoljskega hrupa s poudarkom na manku regulacije nizkofrekvenčnega hrupa (NF-hrup) ter neustavnosti Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uredba) poleg evidentne kršitve načela pravne države, ki jo velja pripisati Vladi Republike Slovenije (vlada) in Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ugotovil tudi izjemno pomanjkljivo sodelovanje resorjev te veje oblasti. Še posebej skrb vzbujajoče je podcenjevanje Ustavnega sodišča in odsotnost sposobnosti samorefleksije MOPE, kar je povsem nerazumno in nesprejemljivo.
* * *
Varuhova obravnava pobude posameznice, ki se je nanj obrnila v zvezi z zanjo nesprejemljivimi emisijami hrupa, ki ga povzroča sosedova toplotna črpalka, se je v določeni točki neizogibno dotaknila problematike NF-hrupa oz. manka regulative na tem področju. Ker je obravnava njene pobude glede na časovne okoliščine sovpadala tudi s presojanjem Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Ustavno sodišče) o ustavni skladnosti omenjene Uredbe, je Varuh z namenom celostnega raziskanja dejanskega stanja preiskavo razširil na številne organe. Med drugim je vodil korespondenco tudi z nekdanjim Inšpektoratom Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), tedanjim Ministrstvom za okolje in prostor (MOP), katerega naloge je v času trajanja postopka v relevantnem delu prevzelo MOPE, dalje tudi z Ministrstvom za zdravje (MZ), s tedanjim Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT),[1] z Ministrstvom za infrastrukturo (MZI), v stiku pa je bil Varuh tudi z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ).
Sinteza prejetih odzivov je že v vmesni fazi postopka nakazala splošen konsenz o potrebi po temeljiti vzpostavitvi normativnih okvirjev regulacije NF-hrupa ter temeljni pristojnosti MOPE, da to vprašanje uredi.[2] Izstopali so odzivi MZ, ki je resorno pristojnemu MOPE od samega začetka ponujalo pomoč pri urejanju tega vprašanja. Žal pa so odzivi MOPE neprimerno presenetili. Zaznavno je bilo namreč (sprva) otepanje odgovornosti urejanja tega področja ter preusmerjanje na domnevne pristojnosti drugih organov (npr. na Tržni inšpektorat, občine, MGRT in MZI itd.), zavračanje prevzemanja vodilne vloge pri urejanju tega vprašanja glede na evidentno lastno pristojnost, enega izmed zadnjih odgovorov MOPE pa je Varuh glede na izraženo stopnjo ignorance označil tudi kot zavajajočega.[3]
Varuh je ob koncu ugotovitvenega postopka sprejel zgornjo kritiko, odgovorno MOPE in Vlado pa pozval k takojšnjemu ukrepanju. S prejetim odzivom ni mogel biti zadovoljen.[4] Tako MOPE kot Vlada sta namreč skušala relativizirati pomen omenjene ustavne odločbe v smislu, da Ustavno sodišče Uredbe ni vsebinsko presojalo, da je ta neskladna z Ustavo »le« zaradi proceduralnih napak v fazi njenega sprejema ter da sama Uredba kljub odločbi še vedno velja. Varuh jima je pojasnil, da gre pri proceduralnem vidiku sprejema in vsebinskem vidiku urejanja določenega vprašanja za dve strani iste medalje, ki sta medsebojno nerazdružljivo povezani. Proceduralna ustavna in zakonska skladnost predpisa, ki jo je po naravi mogoče obvarovati le v procesu nastanka predpisa, namreč zagotavlja ustrezen preventivi mehanizem nadzora širše javnosti nad nosilcem oblasti, da se še pred sprejemom predpisa v največji možni meri zagotovi vsebinska primernost in tudi ustavna skladnost samega predpisa. Če pa se v postopku sprejemanja realno učinkovito sodelovanje ne zagotovi, tovrstno ravnanje odločevalca takšnemu predpisu že vnaprej jemlje legitimnost in povsem upravičeno implicira očitek arbitrarnosti oblasti pri njegovem sprejemanju. Pomembnosti proceduralnih kršitev nasproti vsebinskim tako ni mogoče pripisati večje ali manjše veljave, kakor sta želela MOPE in Vlada povsem neprimerno prikazati. Varuh je njun odziv tako označil kot popolnoma nesprejemljiv in nezdružljiv z načelom pravne države in načelom delitve oblasti v okviru sistema zavor in ravnovesij, ki predstavlja temelj vsake razvite demokracije.
Sporočene ukrepe[5] ter napoved sprejema nove Uredbe še letos je Varuh sicer lahko načelno pozdravil. Predstavljeni ukrepi namreč prestavljajo prvi resnejši pristop k tej problematiki. Vendar pa ne gre pozabiti, da Varuh na manko regulative na tem področju opozarja že vrsto let. Zaradi navedenega ter tudi dejstva, da ne MOPE ne Vlada s svojimi odgovori v ničemer nista pojasnila vmesnega zastoja pri sledenju odločbi vse od julija 2022, ko je bila odločba sprejeta, Varuh ne glede na optimistično napoved obeh naslovnikov, da bo ta problematike na način, kot sta ga orisala, dokončno urejena, ostaja skeptičen. Šele nadaljnja ravnanja MOPE in Vlade kot celote, če bodo šla v smeri priprave ustavnoskladnega predpisa v razumnem času, bodo lahko pokazatelj dejanske in ne zgolj navidezne zavezanosti k napovedanim ciljem. Varuh bo njune nadaljnje aktivnosti zato budno spremljali, in sicer s ciljem, da bi se nova Uredba, ki bo ustrezno obravnavala vsa sporna področja urejanja hrupa v okolju, med katere sodi tudi NF-hrup, sprejela v najhitrejšem možnem času. Pobudo smo šteli za utemeljeno. 17.0-5/2021
[1] Ki ga je nasledilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ).
[2] O tem so se strinjali skorajda vsi omenjeni organi razen MOPE.
[3] MZ je v enem izmed odzivov na MOPE izrecno naslovilo prošnjo, naj v najzgodnejši fazi prenove normativne ureditve vanjo vključi predstavnike MZ, strokovnjake NIJZ in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti opravljata javno službo s področja javnega zdravja. MOPE kljub jasnosti dopisa ni niti ocenilo, da bi bilo dolžno nanj odgovoriti, kaj šele konkretneje odreagirati.
[4] Na odziv Vlade je moral kar dvakrat urgirati, od nje pa je prejel praktično identičen odgovor kot že predhodno od MOPE.
[5] Sporočila sta, da je MOPE izvedlo analizo metodologije merjenja hrupa vetrnih elektrarn (in o njej izdalo poročilo), v kateri naj bi preverilo izvršljivost danske metodologije izvedbe meritev zvočne moči vetrnih elektrarn, določitev ravni zvočnega tlaka na fasadi stanovanjskih stavb ter določitev nizkofrekvenčnega hrupa znotraj stanovanjskih stavb. Metodologija naj bi bila primerna za uporabo v slovenskem okolju in bo vključena v napovedano spremembo Uredbe. MOPE za letos dalje načrtuje še izvedbo naloge, v kateri naj bi obravnavalo področje slišnega in NF-hrupa toplotnih črpalk z namenom razvoja metodologije meritev hrupa toplotnih črpalk in metodologije izračuna dovoljene zvočne moči za izbrano lokacijo. Nato naj bi MOPE pripravilo smernice za njihovo montažo in ukrepe za zmanjševanje hrupa njihovega obratovanja. Razvite metodologije naj bi bile tudi vključene v napovedano spremembo Uredbe. V sklepnem delu svojega odgovora je MOPE še napovedalo, da bo v okviru Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov v okviru Ciljnega raziskovalnega programa (CRP 2024) predlagalo projekt »Upravljanje nizkofrekvenčnega hrupa pri spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije«. Cilj tega predloga je identificirati primarne izvore infrazvoka, ki ga povzročajo vetrne elektrarne, jih povezati z akustičnimi resonancami gradbenih konstrukcij objektov in razviti metodologijo za obvladovanje infrazvoka v varovanih prostorih teh objektov. S tem interdisciplinarnim raziskovalno-aplikativnim projektom želi MOPE nadgraditi obstoječe metodologije na področju merilnih metod hrupa, kartiranja hrupa, prepoznavanja in razvrščanja hrupnih dogodkov ter zmanjševanja njihovega vpliva na ljudi. O izvedeni analizi: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOPE/Okolje/Hrup/Analiza-metodologije-merjenja-hrupa-vetrnih-elektrarn.pdf.
