Namestnik varuha dr. Jože Ruparčič, v instituciji Varuha človekovih pravic pristojen za pravice otrok, se je od 19. do 21. septembra 2023 v Bruslju udeležil mednarodne konference evropske mreže ombudsmanov za pravice otrok ENOC. Govorili so o postavitvi otroka v središče družbe skladno s Konvencijo o otrokovih pravicah. Strinjali so se, da je nujno za otroke graditi boljši svet, bolj prijazen in pravičen, bolj razumevajoč in bolj vključujoč, kar pa je mogoče le s povezovanjem in vključevanjem vseh deležnikov: državnih organov, civilne družbe, strokovne javnosti in drugih.
Ombudsmani za pravice otrok so prepričani, da morajo biti ranljive skupine deležne njihove posebne pozornosti, še posebej je nujno, da je pod nadzorom uresničevanje pravic številnih otrok s posebnimi potrebami. Ugotavljali so, da je Evropa na področju zaščite otrok naredila veliko pomembnih korakov in dolgoročnih vlaganj, pa vendar nekateri otroci in skupine otrok ne morejo uživati pravic v polni meri in ne dobijo prilagojene oz. pravočasne podpore s strani države, kar ogroža njihov razvoj.
Za zdrav razvoj prav vsi otroci potrebujejo posebno skrb, podporo in zaščito, kar terja otrokom prilagojene ukrepe. Številne raziskave so pokazale, da njihovo oblikovanje ni odvisno od višine bruto domačega proizvoda, ampak od dane zaveze, da se oblikujejo otrokocentrični ukrepi, ki naslavljajo dejanske potrebe, ugotovljene na podlagi ažurnih, relevantnih in razčlenjenih podatkov. Če otrok odrašča v težjih okoliščinah, ki lahko še poglobijo njegovo ranljivost, pa je detekcija tega in pravočasnost intervencij še toliko bolj ključna, so se strinjali udeleženci konference.
Prepričani so, da v Evropi obstajajo številne možnosti - tako znanje, kot tudi sredstva - da noben otrok ne ostane pozabljen. Posvetiti pa se je treba predvsem zgodbam tistih otrok, ki jih statistika zaobide. Ranljivosti in ogrožajoče okoliščine se v otrokovem življenju pogosto prepletajo, brez primerne podpore se ranljivosti krepijo in ustvarjajo dodatne dimenzije prikrajšanosti, kot so na primer težave v duševnem zdravju, so še poudarili.
Namestnik varuha dr. Ruparčič je med drugim opozoril tudi na medvrstniško nasilje in nasilje v družini in s tem odprl razpravo. Spomnil je, da Varuh do tega pojava zavzema ničelno toleranco in si prizadeva, da žrtve nasilja postanejo vidne in se jim v sistemu skrbi nemudoma in ustrezno pomaga.
Udeleženci so še ugotavljali, da je medvrstniško nasilje naraščajoča težava, ki se dogaja po celem svetu. Oblike nasilja pa se pogosteje dogajajo tistim otrokom, ki že tako pripadajo ranljivim družbenim skupinam. Zato je nujno posvetiti ustrezno pozornosti tudi družbeni neenakosti in družbeni šibkosti skupine, ki ji otrok pripada, saj socialni izvor v veliki meri lahko vpliva na njegov razvoj in nadaljnjo življenjsko pot. Namestnik Ruparčič je ob tem spomnil na otroke, ki so pripadniki drugih etničnih in verskih skupin ter otroke migrantov in tujcev, ki ne govorijo večinskega jezika in so s tem socialno in ekonomsko ogroženi ter socialno izključeni pogosteje kot drugi otroci. Prav tako so žrtve nasilja zaradi svojih značilnosti pogosto tudi otroci s posebnimi potrebami. »Lahko so tudi tarče zavračanja, socialne osamitve, krivične obravnave, poniževanja, zasmehovanja, fizičnega nasilja in drugih nasilnih dejanj. Nasilje, ki ga doživljajo, pa pogosto vodi v spiralo nasilja, kar je nujno preprečiti, to pa je mogoče storiti z vzpostavljanjem in krepitvijo spoštljivih in skrbnih odnosov,« je poudaril Ruparčič.
Ombudsmani za pravice otrok so se strinjali, da imajo pri spreminjanju družbe na bolje pomembno vlogo in odgovornost, za to pa je potrebna velika mera občutljivosti in vztrajnosti, saj ge »za tek na dolge proge«.
