Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je srečal z varuhom športnikovih pravic dr. Rožletom Prezljem, ki mu od 1. aprila 2023 teče že drugi petletni mandat na tej funkciji. V njenem okviru si kot aktiven posameznik, brez administrativne, vsebinske ali znatnejše finančne podlage, aktivno prizadeva za vzpostavitev varnega pravnega okolja za nemoteno udejstvovanje športnikov in delo strokovnih športnih delavcev z dosledno in pravno korektno implementacijo Zakona o športu oz. drugih pravnih aktov na področju športa. Z varuhom Svetino sta naslovila številna vprašanja, ki jih obravnavata pri svojem delu in ju ne nazadnje tudi povezujejo. Posvetila sta se kršitvam pravic v športu, se dotaknila razmer, pogojev dela in odnosov v določenih panogah ter pri tem podčrtala pomembnost enakosti. Poudarila sta, da je nujna odprava neenakosti in diskriminacije glede na spol, panogo, itd., ne le v smislu dostopa do športne infrastrukture, kar je v praksi pogost problem, temveč v širšem pomenu besede. Pogovarjala sta se tudi o problematiki (ne)zagotavljanja pravice do pritožbe in reševanju sporov na v športu. Strinjala sta se, da je na področju udejanjanja človekovih pravic v športu potrebna (r)evolucija, saj sta si teorija in praksa pogosto v medsebojnem nasprotju. Tudi zato sta se dogovorila, da se povežeta in v prihodnje aktivneje sodelujeta, saj menita, da sta lahko skupaj uspešnejša pri naslavljanju težav in varovanju pravic športnic in športnikov.
Ker so kršitve na področju športa žal stalnica, sta Peter Svetina in dr. Rožle Prezelj poudarila, da ne more biti napredka brez aktivnega naslavljanja kršitev in vzpostavitve formalnih struktur, ki bodo zagotavljale, da bo glas športnikov in vseh tistih, ki delujejo tesno ob njih, slišan tudi takrat, ko ne dosegajo rezultatov. Ob tem sta izpostavila pomembnost Nacionalnega programa športa za prihodnjih 10 let, ki je v pripravi, in se zavzela za ustanovitev neodvisne agencije za integriteto v športu, ki bi se ciljno ukvarjala z uresničevanjem pravic na tem področju in zagotavljanjem pravice do pritožbe.
Na področju zaščite človekovih pravic v športu je Slovenija sicer sodelovala pri ustanovitvi Centra za šport in človekove pravice, katerega naloga je skrb za implementacijo človekovih pravic na tem področju, nudenje zaščite in pomoči prizadetim posameznikom ter reševanje sporov na področju športa. Žal pa Slovenija, po besedah dr. Prezlja, zaradi nejasne strategije na tem področju ni predstavljena v pravi luči. Z varuhom Svetino sta se strinjala, da je to nedopustno in da mora država na tem področju narediti več. Športnikova kariera je namreč lahko hitro ogrožena, zato v sporih potrebuje takojšnjo, učinkovito in zanesljivo pravno pomoč. Državo in odgovorne sta zato pozvala k ureditvi področja, ki ga bosta še naprej aktivno spremljala in zahtevala spremembe na bolje.
