Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik je na prvi novinarski konferenci predstavila aktivnosti v prvem mesecu njenega mandata ombudsmanke. Namestnik Tone Dolčič pa ob predstavitvi ugotovitev o domnevnem kršenju pravic otrokom, nastanjenim v Centru za tujce v Postoji povedal, da nastanitev otrok v centru ne pomeni kršitve njihovih pravic.
Varuhinja je v prvem mesecu spoznavala organizacijsko strukturo in sodelavce ter opravila številna srečanja z različnimi skupinami ali posamezniki. Med drugimi se je srečala z ameriškim veleposlanikom, s predstavnico Evropskega invalidskega foruma v spremstvu predsednika NSIOSA Borisa Šušteršiča, s predstavniki nevladnih društev in organizacij. V luči oblikovanja prioritet se je udeležila o posveta o nasilju nad ženskami v Državnem zboru, novinarske konference združenja svojcev oseb z duševno motnjo in svečanosti ob začetku leta enakih možnosti. Opravila je že tudi prvi mednarodni obisk in se v okviru udeležbe na kongresu evropskih pshiatrov v Madridu srečala s španskim kolegom ter se udeležila seminarja o pripravi programov za zmanjševanje diskriminacije oseb z duševno boleznijo.
Kot novost v svojem mandatu izpostavila odprti telefon vsak torek med 13. in 14. uro. Povedala je še, da bo aprila z ekipo sodelavcev v okviru poslovanja izven sedeža obiskala Maribor in se posvetila težavam vseh, ki se bodo na pogovore prijavili. Namerava se srečati tudi z ministri in ministrico. Srečanje z ministrico za delo družino in socialne zadeve je predvideno že 25. 4.
Poleg ostalih tem, povezanih s človekvimi pravicami, namerava največ pozornosti posvetiti otrokom, starejšim in hendikepiranim osebam, ki najtežje poskrbijo za svoje pravice, ter pojavu nasilja.
Prihodnji teden bo predvidoma predlagala kandidata za namestnika varuha, za katerega je prejela 24 prijav.
O romskem zakonu se trenutno ni želela opredeliti. Meni, da pomembneje kot nek krovni zakon uresničevati manjše projekte, na katerih se diskriminacija neposredno zmanjšuje. Varuh k oblikovanju zakona ni bil povabljen, njegovo nastajanje in sprejemanje pa sicer spremlja, je dodal direktor strokovne službe Jernej Rovšek.
V luči reševanja posameznih primerov se je udeležila srečanja medinstitucionalnega timu v Murski Soboti in si z namestnikom Dolčičem ogledala Azilni dom v Ljubljani in Center za tujce v Postojni. Slednje je obiskala z namenom ugotavljanja, ali gre pri nastanitvi v njih za kršenje otrokovih pravic. Ugotovila je, da nastanitev staršev z otrok v Centru za tujce Postojna načelno ne pomeni kršitve otrokovih pravic, ki jim jih zagotavlja Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, saj so jim razmeram primerno zagotovljene vse pravice.
Pri Varuhu menimo, da nastanitev v Azilnem domu ni in ne more biti edina alternativa nastanitvi tujcev v Centru, saj obstajajo tudi druge zakonske možnosti. Poleg tega je Azilni dom namenjen le prosilcem za azil, ne pa tudi drugim kategorijam tujcev. Zato je treba po našem mnenju odločitve Ustavnega sodišča, ki v nasprotju z zakonom o tujcih zahtevajo nastanitev v Azilnem domu, uporabiti le v konkretnih primerih, ne pa takšne nezakonite, čeprav z odločitvijo Ustavnega sodišča zahtevane prakse, razširiti tudi na vse druge podobne primere. Odločitev Ustavnega sodišča v konkretnem primeru po našem mnenju ne more imeti avtomatično enakih posledic, kot odločitev o ustavnosti zakona in odločitev o izvršitvi takšne odločbe, temveč je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali bi nastanitev v Centru za tujce pomenila kršitev otrokovih pravic. V nasprotnem primeru bi namreč konkretna odločitev ustavnega sodišča dejansko pomenila tudi spremembo zakona o tujcih glede namena bivanja v Azilnem domu, kar pa prav gotovo ni bil in tudi ne bi smel biti njen namen. Ustavno sodišče ima po zakonu možnost ob odločanju o konkretni ustavni pritožbi odločiti tudi o ustavnosti predpisa, na katerem temelji izpodbijana odločitev, česar pa ni storilo.
Varuhinja človekovih pravic podpira vsa prizadevanja, da se zagotovijo dodatne prostorske zmogljivosti, ki bi tujcem omogočile začasno nastanitev izven prostorov državnih organov in z njihovim minimalnim nadzorom, ki je potreben iz razlogov varnosti. Na takšne potrebe in možnosti so opozorile tudi nevladne organizacije, ki v okviru svojih dejavnosti sodelujejo s Centrom in Azilnim domom na sestanku v Centru 16. marca 2007.
Podrobne ugotovitve si lahko preberete TUKAJ.
