Še v duhu tedna otroka, ki je sicer že za nami, je slovenski varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek včeraj predstavil poročilo o uresničevanju pravice otrok do svobodnega izražanja v izobraževalnem procesu. V uradu varuha na splošno ocenjujejo, da se v Sloveniji mnenje, da je otrok predvsem objekt izobraževanja, ne pa subjekt pravic, počasi spreminja.
Kljub temu Hanžek opozarja, da otroci, mladostniki in njihovi starši svoje pravice slabo poznajo. To po njegovem mnenju ni presenetljivo, saj tudi javni uslužbenci s področja šolstva zelo slabo poznajo obvezujoče določbe mednarodnih aktov, ki bi jih sicer morali poznati in uporabljati pri vsakodnevnem delu. V uradu varuha zato vse več svoje pozornosti namenjajo promociji otrokovih pravic in si v ta namen prizadevajo za to, da bi učenje o otrokovih pravicah postalo del rednega učnega načrta v vseh šolah. Nekatere pravice učencev se sicer že uresničujejo, denimo sodelovanje vajencev oziroma dijakov v svetih poklicnih šol, gimnazij in dijaških domov, vendar varuhovo poročilo omenja tudi nekaj težav. Ena od teh so disciplinski postopki, v katerih dijakom ni vedno omogočeno, da povedo svoje mnenje.
Prav tako zakon o osnovni šoli daje pravico ugovora zoper nepravilno oceno pri zaključnem preverjanju le staršem, ne pa tudi učencem. Problemi se pojavljajo tudi pri enakopravni obravnavi otrok s posebnimi potrebami, vendar do državnozborske obravnave lanskoletnega poročila varuha, ki naj bi bila na vrsti do konca tega meseca, o potrebnih spremembah urad ne more razpravljati. Po mnenju urada varuha je sporno tudi, da dolžnosti gimnazijskih dijakov, postopek in način izrekanja ukrepov ter šolski red podrobneje določi minister, čeprav ustava določa, da se pravice in dolžnosti dijakov lahko urejajo z zakonom.
O novih kriterijih za sprejem otrok v vrtce, ki jih je sprejel lenarški župan Ivan Vogrič, je Hanžek dejal, da so v očitnem nasprotju z določbami zakona tako glede načina sprejema in uveljavitve novih kriterijev kot v vsebinskem smislu. Po njegovih besedah gre za hud primer samovolje župana, ki pa ni edini. Pravi, da v uradu skoraj vsako leto naletijo na nemoč države v odnosu do občin, vlada in parlament pa ne ukrepata.
