Namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc se v Ženevi od 27. do 29. 11. 2023 udeležuje 12. letnega foruma Združenih narodov, ki je tokrat posvečen človekovim pravicam v gospodarstvu in nosi naslov Do učinkovite spremembe izvajanja obveznosti, odgovornosti in pravnih sredstev. Udeležence je nagovoril tudi Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk in pozval institucije Evropske unije, ki trenutno zaključujejo zakonodajo o skrbnem pregledu človekovih pravic podjetij, da zagotovijo njeno usklajenost z mednarodno sprejetimi standardi ZN o podjetništvu in človekovih pravicah.
Namestnica varuha dr. Možina Zupanc je v razpravi poudarila, da se je Varuh človekovih pravic, poleg pristojnosti varovanja človekovih pravic, odločil napore usmeriti tudi v promocijo le-teh na področju gospodarstva, saj je pri letno približno 6000 obravnavanih zadevah nemogoče spregledati kršitve pravic zaposlenih s strani nekaterih deležnikov v gospodarstvu in v posameznih podjetjih. Tako je v okviru širših pooblastil, ki jih ima kot Nacionalna institucija za človekove pravice, začel s kampanjo ozaveščanja o človekovih pravicah v gospodarstvu in povezovanjem relevantnih deležnikov. Dr. Možina Zupanc je navzoče seznanila, da je Varuh prav prejšnji četrtek v Ljubljani skupaj z nevladno organizacijo Fokus organiziral prvi dialog med predstavniki gospodarstva, bank, najvišjih državnih organov, nevladnih organizacij, akademske sfere in drugimi strokovnjaki o tem, kako uresničevati zaveze, ki so – ali še bodo - nujne.
Udeležence je še seznanila, da je Slovenija na podlagi Smernic Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu iz leta 2011 novembra 2018 pripravila Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. To so bili prvi koraki pri prepoznavanju obveze podjetij za spoštovanje človekovih pravic v poslovnih dejavnostih v celotni vrednostni verigi, je poudarila. Ukrepi v okviru akcijskega načrta sicer vključujejo spodbujanje enakih možnosti, varstvo temeljnih pravic pri delu, varstvo okolja, trajnostni razvoj in preprečevanje trgovine z ljudmi. Vendar pa so to prostovoljne zaveze o spoštovanju človekovih pravic, ki jih je podpisalo le 23 slovenskih podjetij, zato se Varuh človekovih pravic RS pridružuje oceni, da je nujna zakonodaja, ki bi podjetja zavezovala k obveznem izvajanju skrbnega pregleda glede trajnosti. »Varuh človekovih pravic Republike Slovenije zato pozdravlja dejstvo, da je Evropska unija trenutno v postopku sprejemanja Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD). O potrebnih elementih, ki bi jih morala direktiva ustrezno obravnavati, se je izrekla tudi mreža nacionalnih institucij ENNHRI, katere član je Varuh človekovih pravic kot nacionalna institucija,« je še povedala namestnica varuha.
Varuh človekovih pravic RS je predsednika slovenske vlade in pristojno ministrstvo tako pozval, naj skrbno pretehtata pet ključnih elementov, ki jih je treba ustrezno urediti tako v prihajajoči direktivi kot v nacionalni zakonodaji. »Treba je definirati obseg dolžnosti skrbnega pregleda ter jasno opredeliti, katera podjetja morajo poročati. Povezati je treba standarde varstva človekovih pravic in okolja za pripravo skrbnega pregleda in predvsem ključne (mednarodne) dokumente upoštevati pri njegovem izvajanju v zvezi s trajnostjo. Oblikovati je treba protokol poročanja ter nenazadnje omogočiti učinkovit dostop do pravnih sredstev za žrtve kršitev človekovih pravic,« je še povedala namestnica varuha.
Izpostavila je, da morajo biti ministrstva, agencije in drugi državni organi vzor pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic. »Ni dovolj ali pošteno zgolj od gospodarstva zahtevati ukrepe na področju človekovih pravic, ki niso obvezni tudi za državne organe,« je še dejala in spomnila, da je treba pri delovanju, sprejemanju poslovnih in drugih odločitev ter načrtovanju trajnostnega razvoja za prihodnost nujno upoštevati univerzalnost človekovih pravic. »Ravnanje nekoga v Sloveniji ima lahko posledice na človekove pravice nekoga nekje drugje. Prav zato je skrb za človekove pravice odgovornost vsakogar, saj je mogoče le skupaj spreminjati stanje tako doma kot tudi globalno,« je še poudarila namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc.
