Na današnji dan pred 30 leti, kmalu po osamosvojitvi in nastanku Republike Slovenije, je državni zbor sprejel Zakon o varuhu človekovih pravic. 20. decembra 1993 je bil torej sprejet zakon, ki skupaj s 159. členom ustave predstavlja temeljni pravni okvir delovanja institucije Varuha človekovih pravic v Sloveniji (Varuh).

Varuh je znak razvite demokratične družbe, ki omejuje samovoljo oblasti. Temeljno poslanstvo institucije Varuha človekovih pravic je, da bdi nad tem, da različni organi v Sloveniji pri svojem delu spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov in skupin. Preiskuje nezakonito in nepravilno delo državnih organov, organov lokalne samouprave ter nosilcev javnih pooblastil.

»Institucija Varuha človekovih pravic se je v 30 letih svojega delovanja razvila v močno neodvisno institucijo, ki z nalogami in pooblastili, predstavlja dodatno varstvo pravic posameznikov. Poleg obravnavanja pobud, opravlja tudi naloge in pooblastila državnega preventivnega mehanizma, nacionalne institucije za človekove pravice in dejavnosti s področja otrokovih pravic,« izpostavlja varuh Peter Svetina, ki je peti varuh človekovih pravic v Republiki Sloveniji.

Zakon o varuhu človekovih pravic je eden tistih zakonov, ki je v samostojni Sloveniji doživel malo sprememb. Tako kot se spreminja in razvija družba, se morajo temu prilagajati tudi državne in druge institucije, vse s ciljem učinkovitega odzivanja na sodobne izzive in potrebe ljudi. Mednarodna prizadevanja gredo v smer krepitve položaja institucij ombudsmanov, nacionalnih institucij za človekove pravice in drugih podobnih neodvisnih organov, tudi s pomočjo številnih sprejetih mednarodnih standardov za njihovo delovanje. Pred skoraj tremi leti je institucija Varuha po dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic iz leta 2017 prvič v zgodovini prejela status A po Pariških načelih, ki ji omogoča aktivno vključevanje v delo različnih mehanizmov Združenih narodov za spremljanje stanja človekovih pravic v Sloveniji.

»Toda po 30 letih od sprejema zakona je čas, da se ta spremeni in da se določbe zakona končno uskladijo z Beneškimi načeli iz leta 2019, ki določajo sodobne standarde delovanja institucij varuhov človekovih pravic. Skrajni čas je, da se Varuhu v Sloveniji dodeli večje pristojnosti glede spremljanja položaja različnih ranljivih skupin. Zato se zavzemamo za spremembe zakona, ki bodo omogočile še učinkovitejše delovanje institucije pri zagotavljanju otrokovih pravic, pravic invalidov in žrtev trgovine z ljudmi. Žal so človekove pravice v teh časih, ko neprestano prehajamo iz ene krize v drugo, velikokrat na preizkušnji. Vsakokratna oblast jih pod pretvezo različnih kriz skuša omejevati, zato je vloga in naloga Varuha še toliko bolj pomembna. Spoštovanje človekovih pravic nikoli ne sme biti predmet notranje in še manj dnevne politike države, ampak predstavlja mednarodno skrb in skupni dosežek človeštva. Od vlade pričakujemo, da bo upoštevala naša priporočila in predloge ter usklajen predlog novele Zakona o varuhu človekovih pravic posredovala državnemu zboru v nadaljnji postopek. V primeru, da predlog zakona ne bo usklajen z nami in ne bo upošteval mednarodnih standardov, se bomo morali obrniti na Beneško komisijo. Ta z evropskimi varuhi človekovih pravic sodeluje tudi v zvezi z zakonodajo, ki se nanaša na njihov mandat. Do zdaj je Beneška komisija sprejela mnenja o pravnih okvirjih delovanja varuhov človekovih pravic v številnih državah, v katerih je priporočila, da se tem varuhom zagotovijo večje pristojnosti, jasna ustavna in pravna podlaga ter trdna jamstva za njihovo neodvisno, učinkovito in nepristransko delovanje. Ob tem opozarjam, da smo v zadnjem času v Sloveniji pogosto priča predlogom zakonov in tudi zakonom, ki se nanašajo na naš mandat in niso bili usklajeni z nami. To je za nas nesprejemljivo, zato pričakujemo, da se takšna praksa sprejemanja zakonodaje, pri kateri se predpisi pripravljajo brez in mimo institucij in skupin, na katere se zakonodaja nanaša, konča,« poudarja varuh Svetina.

Dodal je, da je ob 30. obletnici sprejema Zakona o varuhu človekovih pravic in Pariških načel o statusu nacionalnih institucij za človekove pravice Varuh izdal publikacijo mednarodnih standardov delovanja Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Namen je slovenskim odločevalcem in javnosti približati razumevanje pomena neformalnih mehanizmov varstva človekovih pravic, katerih delovanje že dolgo ni zgolj stvar dobre volje posamezne države, ampak postaja oziroma je že pričakovan mednarodni standard.