Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuhinja o vsebini letnega poročila za 2008 - zvočni posnetek konference

Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik je po predaji letnega poročila predsedniku Državnega zbora dr. Pavlu Gantarju v prostorih Varuha človekovih pravic pripravila novinarsko konferenco.

Z namestnikom Jernejem Rovškom in direktorico strokovne službe mag. Bojano Cvahte je izpostavila glavne poudarke iz letnega poročila za leto 2008.

 

Zvočni posnetek novinarske konference je dosegljiv tukaj.

 

Število pobud, naslovljenih na Varuha človekovih pravic, se povečuje. Večji je tudi delež utemeljenih pobud, kjer je šlo za kršitev človekovih pravic, je ob današnji predstavitvi poročila za leto 2008 povedala varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik. Takšnih, utemeljenih pobud, je bilo po njenih besedah 25 odstotkov.

Število pobud je bilo v letu 2008 glede na predhodno leto večje za deset odstotkov. Največ pobud je po besedah varuhinje še vedno s področja pravosodja. Povezane so z zamudami pri delu sodišč, z zastoji pri delu sodnih izvedencev, kot tudi z uresničevanjem pravic otrok, je navedla varuhinja in znova opozorila na potrebo po specializiranih oddelkih ali sodiščih, ki bi se ukvarjala izključno z družinsko problematiko.

Poleg otrok je med skupinami, ki jim namenja posebno pozornost, omenila tudi starejše in na prvem mestu invalide. Med drugim je opozorila, da poteka implementacija konvencije o invalidih, ki jo je Slovenija sicer ratificirala, "odločno prepočasi". Na področju normativne ureditve, ki zadeva invalide, pa se srečujejo še z drugimi težavami - ker se "nek pravilnik dobesedno valja po dveh ministrstvih že skoraj osem let, so tudi pravice invalidov, ki imajo telesno okvaro, okrnjene", je navedla.

Med ključnimi poudarki z obsežnega poročila na več kot 300 straneh je dr. Čebašek - Travnikova izpostavila tudi sovražni govor. Prepričana je, da bi na tem področju moralo več narediti predvsem tožilstvo, ki bi z dobro pripravljenimi obtožbami lahko precej prispevalo k odkrivanju in kaznovanju sovražnega govora, s tem pa tudi k večjemu ozaveščanju javnosti.

Kot je poudarila, bi morala država sovražni govor preganjati in kršitelje dosledno kaznovati, ne glede na to, kdo so in v kakšnih funkcijah se pojavljajo. Tudi poslanci v tem primeru ne bi smeli imeti imunitete. Sovražnega govora je "vsekakor preveč", ugotavlja varuhinja, ki je v odgovoru na novinarsko vprašanje pritrdila, da se pojavlja tudi v razpravah pri izbrisanih.

Kar nekaj pobud je bilo s področja verske svobode. S pravilnikom o izvajanju verske oskrbe v zdravstvenih zavodih in zavodih za prestajanje kazni zapora so bile prizadete predvsem manjše verske skupnosti, na kar so opozorili. Poškodovana so bila spominska obeležja nekaterih verskih skupnosti. Kot je ob tem povedal namestnik varuhinje Jernej Rovšek, je policija napis na židovski sinagogi v Mariboru sprva obravnavala le kot poškodovanje tuje stvari, na njihov predlog pa je policijska uprava naročila, da dejanje obravnavajo tudi kot spodbujanje nestrpnosti.

Tudi v tokratnem poročilu Varuha so omenjene nepravilnosti v policijskih postopkih, vendar so z odzivom policije zadovoljni. Kot pravi varuhinja, je notranje ministrstvo eno tistih ministrstev, ki se na njihove poizvedbe odziva zelo profesionalno. Policijo je pohvalila tudi zaradi izobraževanja za ravnanje ob nasilju v družini, kjer je po njenem policija naredila ogromen napredek.

Varuhinja še ugotavlja, da je leto 2008 prineslo sprejetje nekaterih zakonov, ki so bili že dolgo načrtovani: zakon o preprečevanju nasilja v družini, zakon o pacientovih pravicah in zakon o duševnem zdravju. "Žal pa niso bili sprejeti v taki obliki, da bi lahko bili z njimi zadovoljni. Predvsem zakon o duševnem zdravju ima kar nekaj pasti, ki omogočajo celo slabšanje pravic oseb, ki imajo motnje v duševnem zdravju," je opozorila.

Še vedno pogreša družinski zakonik in zakon o dolgotrajni oskrbi, prav tako še vedno ni prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Je pa varuhinja izrazila veselje, da je ustavno sodišče odločilo v prid partnerjev iz istospolnih skupnosti - sicer registriranih, da se glede dedovanja izenačijo z drugimi z drugimi družinskimi oz. partnerskimi skupnostmi. Ob tem pričakuje tudi, da bodo v družinskem zakoniku zadeve urejene tako, da vsaj otroci ne bodo občutili diskriminacije glede na to, iz kakšne družine prihajajo.

 

Natisni: