Delodajalec od delavca v času začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ne sme zahtevati, da opravlja službene naloge, pa čeprav bi jih delavec opravljal po telefonu oziroma od doma.
Pobudnica je v pobudi Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) navedla, da je zaposlena v enem od vzgojno izobraževalnih zavodov. Sredi avgusta je hudo zbolela, njena nadrejena pa kljub odsotnosti z dela zaradi bolezni pričakuje, da bo od doma pripravljala redne tedenske načrte dela in jih pošiljala sodelavki, ki mora biti tudi na razpolago za svetovanje po telefonu. Od doma naj bi kljub bolezni pripravila tudi letni delovni načrt in ga poslala po elektronski pošti. Pobudnica je navedla, da zaradi narave bolezni tega dela ne zmore, ter da tudi še ni znano, koliko časa bo odsotna. Zanimalo jo je, ali ima v času bolniškega staleža pravico do mirovanja oziroma ali delodajalec upravičeno zahteva, da navedena dela opravi. Pobudnica ni želela posredovanja Varuha, zanimalo jo je zgolj naše mnenje.
Pobudnici smo najprej pojasnili, da v skladu z zakonskimi pristojnostmi Varuh ne nudi pravne pomoči in ne razlaga zakonodaje. Ne glede na navedeno pa smo ji pojasnili tudi, da skladno s 35. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zavarovanec ni upravičen do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, če v tem času opravlja pridobitno delo.
Če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja, mu skladno s 110. členom Zakona o delovnih razmerjih delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Skladno s 111. členom istega zakona pa lahko tudi delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje.
Delodajalec ima zgolj pravico do seznanitve z navodili zdravnika, ki se nanašajo na ravnanje delavca v času odsotnosti z dela zaradi bolezni (torej z režimom gibanja), nima pa pravice zahtevati podatkov v zvezi z navodili glede zdravljenja (diagnoza in režim zdravljenja).
Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da delodajalec od delavca v času, ko je ta začasno zadržan z dela zaradi bolezni, ne sme zahtevati, da opravlja službene naloge, pa čeprav bi jih delavec opravljal po telefonu oziroma od doma. Pobudnico smo napotili na Inšpektorat RS za delo, ki je pristojen za ugotavljanje morebitne kršitve.10.2-38/2019
Ravnanje delodajalca med odsotnostjo z dela zaradi bolezni
Foto galerija
(1)