Pobudnik je v svoji pobudi Varuhu človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) med drugim izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi zaraščenosti zemljišča v državni lasti, ki meji na njegovo parcelo. Po pojasnilih, ki jih je dobil od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju: Sklad) je navedeno stanje posledica dolgotrajnega izbirnega postopka zakupnika.
Varuh je na tej podlagi na Sklad naslovil poizvedbo, kako kot upravljalec zemljišč v državni lasti, zagotavlja urejenost nepremičnine v daljših časovnih obdobjih, ko je zemljišče brez zakupnika.
V odgovoru je Sklad zapisal, da v primeru, ko se postopki oddaje zemljišča v zakup zavlečejo za daljše obdobje, Sklad sam poskrbi za sanacijo zemljišča z izbiro izvajalca na podlagi določil Zakona o javnem naročanju. Nadalje pa, da se postopek izbire zakupnika za namen obdelave kmetijskega zemljišča navadno odvije bistveno hitreje ter da so sicer izjemni primeri, ko se izbor zakupnika zaradi objektivnih razlogov zavleče, vendar nikoli toliko, da bi bili na zemljišču zato potrebni posegi večji od košnje, kot v primeru, katerega je izpostavil pobudnik.
Sklad smo opozorili, da skladno z 2. členom Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov upravljanje Sklada s posameznim zemljiščem pomeni skrb tako za pravno kot tudi dejansko urejenost parcele, kar pa v danem primeru po mnenju Varuha ni bilo ustrezno izkazano. Opustitev zakonsko naložene dolžnosti je nesprejemljiva, ker se je breme dejanske ureditve parcele, v širšem obsegu kot je to pričakovano, preneslo na novega zakupnika (ter lastnike sosednjih parcel). V opisanem primeru smo zato prepoznali kršitev načela dobrega upravljanja. 14.5-16/2018