Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Primer

Nedopusten prenos javnih pooblastil

Eno od društev romske skupnosti nas je seznanilo s postopki ob javnem pozivu Ministrstva za kulturo (MK) za izbor financiranja kulturnih projektov romske skupnosti v letu 2008. Na podlagi Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1, Uradni list RS št. 33/07) ustanovljeni Svet romske skupnosti Republike Slovenije (svet) je na eni od sej sprejel sklep, s katerim je za podajanje mnenj k vlogam na razpis MK pooblastil kar Zvezo Romov Slovenije (ZRS). ZRS je najmočnejša interesna organizacija Romov, ki je s svojimi projekti tudi sama sodelovala na zadevnem javnem pozivu. ZRS je MK posredovala mnenje do vseh prijavljenih projektov, MK pa je to mnenje pri odločanju o izboru projektov tudi zares upoštevalo kot mnenje pooblaščenca sveta. Pobudniki so menili, da so bili zaradi mnenja ZRS pri obravnavi zapostavljeni. Zadevo je Varuh obravnaval predvsem s stališča preprečevanja diskriminacije, saj pobudniki niso uporabili razpoložljivih pravnih poti, izredno nizkemu dodeljenemu znesku pa so se celo protestno odrekli.

Odločanje o predmetu javnega poziva je nedvomno zadeva, do katere se je svet upravičen opredeljevati. Na podlagi 12. člena ZRomS-1 namreč lahko daje državnim organom, nosilcem javnih pooblastil in organom samoupravne lokalne skupnosti predloge, pobude in mnenja v zadevah iz svoje pristojnosti. Med te spada zlasti obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na interese, položaj in pravice romske skupnosti ter spodbujanje dejavnosti za ohranjanje romskega jezika in kulture, organiziranje kulturnih dejavnosti ipd. Ti organi oblasti si morajo pridobiti predhodno mnenje sveta, kadar sprejemajo ali izdajajo predpise in druge splošne pravne akte, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti. Presodili smo, da je bilo v danem primeru ravnanje sveta in MK očitno napačno in brez ustrezne pravne podlage. MK in svetu smo posredovali mnenje, da svet ne more pravno učinkovito pooblastiti zasebnopravno interesno organizacijo (ZRS), da v njegovem imenu in za njegov račun podaja mnenja. Interese romske skupnosti v Sloveniji namreč zastopa svet, ki svojega javnega pooblastila ne more prenesti v izvajanje zasebnopravnim subjektom. To pomeni, da tudi organi oblasti tistih mnenj, ki jih ne poda svet, ne morejo šteti za mnenja o interesih celotne romske skupnosti v Sloveniji. To velja tudi za dani primer, ko je ZRS morda celo sama neposredno zainteresirana za pridobivanje sredstev iz zadevnega javnega poziva, zato ni in ne more biti sposobna nepristransko oceniti in podati uravnoteženega mnenja z vidika javnega interesa. Ta pa je v ohranjanju in razvoju kulture vseh delov romske skupnosti. Izpostavili smo, da je interesna različnost med Romi v Sloveniji velika in da temelji tudi na jezikovnih in kulturnih posebnostih posameznih romskih skupnosti z različnih območij. Te okoliščine narekujejo prav posebno pazljivost, da se ohrani njihova kulturna in politična identiteta. Presodili smo, da sporni sklep sveta in to, da ga je MK upoštevalo, pri posameznih delih romske skupnosti v Sloveniji upravičeno vzbuja pomisleke in daje podlago za očitke o neenaki obravnavi. Svetu smo priporočili, naj si kot najvišji predstavniški organ romske skupnosti v Sloveniji prizadeva ohranjati videz politične nevtralnosti.

MK se z mnenjem Varuha o neučinkovitosti pooblastila ZRS ni strinjalo. Vztrajali so, naj MK ne bi bilo pooblaščeno za ocenjevanje pravne korektnosti danega pooblastila ZRS, češ da je svet avtonomen. Na naša zaprosila za pojasnila glede suma neenake obravnave so navedli več podatkov, ki naj bi zavračali takšne sume. Poudarili so, da je bilo delovanje MK v postopku razpisa pregledno in da je imela ključno vlogo strokovna komisija za kulturne dejavnosti posebnih skupin, ki je ministru predlagala oz. svetovala, kateri projekti naj se financirajo. Zatrdili so, da naj bi bilo mnenje ZRS (ki je lahko tudi sodelovala na seji te komisije) neobvezno in naj ne bi vplivalo na uporabo meril na razpisu, hkrati pa potrdili, da je pozitivno mnenje ZRS posameznemu društvu prineslo dodatno točko. Posameznim društvom so omogočili le vpogled v ocenjevalne liste njihovih vlog, ZRS pa so z namenom dajanja podlage za mnenje posredovali nazive vseh nosilcev, naslove projektov, povzetke vsebin projektov, celotno vrednost projekta in zaprošena sredstva. Glede na rezultate razpisa je imela ZRS nadpovprečno število financiranih projektov, vendar je MK navedbe o sumu pristranskosti zavrnilo z navedbo, da so bili trije projekti ZRS zavrnjeni, 14 jih je bilo financiranih, čeprav jih je ZRS le delno podprla, 5 pa jih je bilo financiranih, čeprav jih ZRS ni podprla. Z obžalovanjem ugotavljamo, da se je na Varuhova opozorila povsem neustrezno odzval predsednik sveta. Ugotovili smo, da je poskušal Varuhovo posredovanje prikriti, in to kljub izrecnemu pozivu, naj z zadevo seznani vse člane sveta.

Pobudo smo šteli za utemeljeno. Vsak prenos javnih pooblastil na zasebne subjekte mora imeti izrecno in zadostno podlago v zakonu, sicer je prenos pooblastila ničen. Na to se lahko vsakdo sklicuje pred vsakim organom oblasti. Ker smo se ukvarjali le s širšim vidikom, smo le opozorili na morebitno neposredno diskriminacijo na podlagi članstva v svetu pri vsebinski obravnavi na javnem pozivu MK. Sum posredne diskriminacije prosilcev, ki niso člani ZRS, ni bil ovržen, a smo se zadovoljili z ugotovitvijo, da gre nedvomno za neenako varstvo pravic v postopkovnem smislu. Pričakujemo, da podobnih spodrsljajev MK in sveta ne bo več. Pozdravljamo pa prakso odprtega delovanja MK, ki nevladnim organizacijam v zvezi s svojimi razpisi in pozivi nudi aktivno podporo s strokovnimi nasveti že pred pripravo projektov in med njo. 10.1–3/2007

Natisni: