Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob 110. obletnici romskega naselja Pušča zbranim na današnjem slavnostnem dogodku, ki ga je pripravila krajevna skupnost Pušča, namenil nekaj svojih misli. Poudaril je, da ob tem prazničnem dnevu ni čas za negodovanje o tem, kako v Sloveniji nekatera vprašanja romske skupnosti v Sloveniji niso urejena kljub desetletju tudi Varuhovih opozoril, celo posebnega poročila, s katerim institucija Varuha nagovarja odgovorne. »Je dan, ko se spomnimo, da so se pred 110 leti na svojem potovanju v Prekmurju ustavili tudi Romi in si v pokrajini strpnosti, prijaznosti in gostoljubnosti ustvarili svoje naselje po svojih predstavah. Ne pozabimo, zemljišče, na katerem so si vaši predniki postavili prva bivališča, so kupili,« je spomnil varuh.

Ocenil je, da čeprav praznovanje ni priložnost za jezo nad tem, da nekatera romska naselja v Sloveniji še nimajo dostopa do čiste pitne vode, pa je to v tako razviti državi, kot je Slovenija in v času  blagostanja in razvoja, v katerem živimo, nezaslišano. »Danes je dan, ko beseda Püšča ne ilustrira svojega pomena: pustoto, puščavo, ampak kaže na kulturno in družbeno pestrost, živost ter zgled sodelovanja lokalne skupnosti in Romov. Je dan, ko lahko z veseljem zremo v primer vključevanja, sobivanja in sodelovanja,« je zadovoljen varuh Svetina.

Poudaril je, da imata pri gradnji vključujoče družbe poseben pomen tudi izobraževanje in ozaveščanje. »V Prekmurju so se že davno zavedali, da je treba seme sprememb sejati pri otrocih, zato je na obrobju Pušče leta 1962 zrastel vrtec za romske otroke. Otroci, ki so ga obiskovali, so bolj redno hodili v šolo. Imeli so boljše možnosti, kot njihovi starši. Ozaveščanje je potekalo na najboljši možen način: v odprtih odnosih ob srečanjih in spoznavanju vzajemnih potreb,« ocenjuje varuh.

Izobraževanju otrok posebno pozornost posveča tudi sam s sodelavci. V zadnjem letu je varuh Svetina pogosto opozarjal na velike razlike, ki se v Sloveniji kažejo na področju šolanja otrok. Aprila 2020 je pisal 34 ravnateljem osnovnih šol z romskimi otroki in na podlagi 31 odgovorov ugotovili, da je šolanje teh otrok v primerjavi z vrstniki oteženo, saj nekateri romski otroci (še vedno) nimajo dostopa do elektrike, ne do računalnikov, interneta ali pa nimajo niti osnovnih pogojev, kot so miza, stol in material za delo. Mnogi njihovi starši ne znajo brati, ne razumejo jezika, ne obvladajo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. »Predstavnike oblasti in učitelje zato pogosto pozivam, naj bodo pozorni na različne razmere, v katerih živijo učenci in poskrbijo, da zaradi ukrepov za zajezitev epidemije ne bi bili še bolj prikrajšani,« je dejal varuh.

Varuh meni, da so za izboljševanje razmer za pripadnike romske skupnosti posebej pomembni različni deležniki in da je s sodelovanjem mogoče ustvarjati dobre pogoje za sobivanje. »Mnogi Romi so danes, ne kot plod sistemskih prizadevanj družbe, ampak prej parcialnih prizadevanj njihovih družin, kljub vsemu omenjenemu že visoko izobraženi in se združujejo v Romskem akademskem klubu. Ne gre zanemariti njihovega znanja in izkušenj pri reševanju vprašanj tudi tam, kjer rešitev še ni,« meni varuh. Poudaril je tudi pomen instituta romskega pomočnika, ki je pomemben vezni člen med šolo ali vrtcem in romsko skupnostjo.

»Pušča je vzorčni primer, kako je mogoče oblikovati družbo vključenosti, kjer vsakdo lahko najde svoje mesto. Občina Murska Sobota ima romskega svetnika, prav tako dejavno sodeluje pri urejanju infrastrukture, otroci hodijo v šolo, starejši tudi študirajo in s svojim znanjem pomagajo. Pušča lahko služi kot model za urejanje problematike, kot pot, ki v daljšem časovnem obdobju omogoča gradnjo trdnih temeljev sožitja. Pri tem pa je, poudarjam, nujna tudi aktivna vloga države, ki mora vstopiti v razmerja na lokalni ravni, ko je to potrebno. Napredek je mogoč, ko vsi deležniki delujejo usklajeno in v dobri veri,« je prepričan varuh Svetina.