»Državni zbor ima v nasprotju z Varuhom več možnosti, da izvršilno oblast prisili k ustreznim aktivnostim. Nesprejemljivo je, da mora Varuh več let zaporedoma ponavljati svoje priporočilo, ki ga je vsako leto po široki razpravi sprejel državni zbor,« je dejal.
V nadaljevanju je nanizal nekaj priporočil, ki jih Varuh na področju sociale ponavlja že vrsto let. Med drugim je opozoril, da je Varuh Ministrstvu za zdravje že v Letnem poročilu za 2015 priporočili, naj v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti brez odlašanja določi vrste in stopnje telesnih okvar, ki so podlaga za ureditev pravic iz invalidskega zavarovanja. »Priporočilo ponavljamo z dodatkom, naj vlada ugotovi odgovornost za stanje, ki ruši načelo pravne države,« je dejal varuh Peter Svetina.
Tudi priporočilo naj MDDSZEM pripravi strokovne podlage za ureditev, ki bo po načelu pravičnosti posameznikom omogočila vrnitev vplačanih sredstev za dokup zavarovalne dobe, katerih namen so izjalovile zakonske spremembe, ni uresničeno, je dejal varuh. Ocenil je, da bi morala država tistim, ki jim je najprej ponudila, da so dokupili leta za upokojevanje, in potem s spremembo predpisov to onemogočila, vplačana sredstva vrniti in posamezniku prepustiti, da se odloči, čemu bo namenil svoja privarčevana sredstva.
Varuh je še ponovil priporočila na področju skrbi za invalide. Ocenil je, da so veljavni predpisi za posameznike zelo neugodni in (pre)slabo socialno naravnani. Meni, da sedanje stanje, ko se nadomestila za invalidnost in dodatek za pomoč in postrežbo dejansko že vrsto let niso uskladila, ni ustrezno in ne pravično. »Pri tem pa je ironično, da je imel ZPIZ samo v prvi polovici leta 2018 presežek v višini 1,9 milijona evrov,« je dejal varuh Peter Svetina in predlagal, da se v letu 2019 prednostno reši problem neusklajevanja nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo.
Opozoril je še na predolge zaostanke pri odločanju o nekaterih pravicah. V odzivnem poročilu Vlada sicer poudarja, da naj bi se problematika zaostankov razrešila do konca tega leta. Spomnil je tudi na nove oblike nameščanja starejših ob meji s Hrvaško v t. i. obiteljske kuče, kjer nimajo zdravstvenih storitev, te imajo lahko le v Sloveniji. »Skrbi nas nadzor nad izvajanjem takšnih storitev,« je dejal.
Normativno ureditev pravic otrok je ocenil kot dokaj dobro urejeno. Omenil je normativne in s tem povezane organizacijske spremembe na področju izvajanja zagovorništva otrok, spregovoril o porastu pobud v zvezi s prehrano otrok v šolah in ponovil stališče.
Spregovoril je tudi o prizadevanjih varuha na področju otrok s posebnimi potrebami, kjer se je število pobud v primerjavi z letom 2017 povečalo.
Na področju delovnopravnih zadev se je Varuh leta 2018 ukvarjal s problematiko prikritih delovnih razmerij, delom nadzornih mehanizmov, neplačevanjem plač in prispevkov, nasiljem na delovnem mestu, delovnim časom in plačilom za nadurno delo, delovnimi pogoji, skrbjo za pravice delavcev invalidov in druge vsebine. Stopnja utemeljenosti je bila nad povprečjem, in sicer 16,3-odstotna.
Na področju delavcev v državnih organih že več let poudarjamo predvsem sistemske kršitve pravic zaposlenim v slovenskem zaporskem sistemu in v Slovenski vojski (SV), vračilo preveč izplačanih plač in prisilno upokojevanje javnih uslužbencev, je dejal Varuh. Na teh področjih je Varuh ugotovil predvsem kršitve pravic do pravnega varstva, do socialnega varstva, do dostojanstva in kršitev načel pravičnosti in dobrega upravljanja.
Nujno je sprejeti stanovanjsko politiko, prenoviti stanovanjsko zakonodajo, urediti tudi področje upravljanja večstanovanjskih stavb, je dejal varuh.
Nujna je kadrovska okrepitev inšpekcijskih služb, njihovo povezovanje in sodelovanje. Odločanje v zakonskih rokih mora postati kategorični imperativ. Javni uslužbenci imajo veliko odgovornost, da pri varstvu pravic strankam pristopijo skladno z Zakonom o upravnem postopku. Njihovo odmikanje od ljudi oziroma ukinjanje služb na terenu lahko pomeni korak nazaj pri uresničevanju pravic posameznikov. Normativna hiperprodukcija stvari praviloma posplošuje. Treba je sprejete predpise izvajati.
Nekaj zaključnih besed je namenil še odzivnemu poročilu vlade in pohvalil, da je mestoma bolj kritično in bolj izraža dejansko stanje kot pa pretekla leta,vendar mu je težko slediti. Glede priporočil, ki jih Varuh že leta ponavlja in jih pristojni zaradi težav pri realizaciji pač zavračajo, pa bi pričakovali več poglobljenega pristopa in več dejanskega truda pri realizaciji. Varuh pričakuje pri uresničevanju priporočil več vložene energije in vključenosti vlade kot celote, ne le posameznih ministrstev. Predstavniki posameznih ministrstev so tako kot že v odzivnem poročilu vlade ponovili svoja prizadevanja za spoštovanje priporočil.