2.15.1.1 Pokojninsko zavarovanje

Varuh bistvenih odstopanj med letoma 2019 in 2020 pri obravnavi pobud s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne zaznava. Še vedno ostaja število utemeljenih pobud na konkretnem področju sorazmerno veliko (četrtina obravnavanih primerov). Vzroke za navedeno Varuh pripisuje predvsem neizpolnjenim zavezam Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na področju doslednega uresničevanja določb Zakona o splošnem upravnem postopku pri odločanju o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter nedoslednem spoštovanju načela dobrega upravljanja. V zvezi s prvo navedeno problematiko Varuh poudarja, da kljub sprejetim ukrepom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanja Slovenije v zvezi z izvajanjem Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) na podlagi priporočil Varuha bistvenih sprememb ne ugotavlja. Pri tem opozarjamo in poudarjamo, da na kršitve Zavoda pri uresničevanju določb ZUP ne opozarja le Varuh, ampak je o tem obširnejše pisal že Inšpektorat za javni sektor. Z odzivnim sporočilom Vlade RS, da Zavod določbe ZUP izvaja dosledno, se zato Varuh ne more strinjati. Od Vlade RS in MDDSZ pa posledično pričakujemo, da bosta v prihodnje resneje naslovila izpostavljeno problematiko, ki v veliki meri prizadene pripadnike ranljivih skupin, kot so invalidi, starejši, ženske ipd. Upoštevati pa je potrebno tudi to, da se odloča v teh primerih o trajnejših pravicah. V zvezi s konkretno problematiko izpostavljamo več tipičnih primerov.

Pobudniki so se na Varuha obračali v zvezi z dolgotrajnim odločanjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Kot razlog za zamudo je ZPIZ navedel številne spremembe programske aplikacije kot posledico sprememb, ki jih je prinesel Zakon o pokojninskem zavarovanju – /ZPIZ- 2G/. Varuh je že v preteklosti zavzel stališče, da nedelovanje oziroma pomanjkljivost računalniških programov ni razlog, ki bi lahko opravičeval zamudo zakonskih in instrukcijskih rokov in ponovno ugotovil kršitev načela dobrega upravljanja.

Varuh je obravnaval več let nerešeno vprašanje pravice do pokojnine zavarovancev Sklada obrtnikov in podjetnikov (SOP). Varuh meni, da bi določbi drugega odstavka 11. člena ter prvega odstavka 12. člena Zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPFOPIZ-1.) ob predpostavki, da je prav znižanje refundacije SOP-u bistveno vplivalo na višino pokojnine njenih zavarovancev v povezavi s pravico do pokojnine, lahko predstavljalo poseg v 50. in 33. člen Ustave RS. MDDSZ smo zato pozvali, da kot pripravljavec zakonodaje na področju pokojninskega varstva ponovno prouči sporne določbe ZPFOPIZ-1.

Na Varuha je vložil pobudo umetnik z najvišjimi državnimi nagradami na področju kulture, katerega vloga za dodelitev izjemne pokojnine na področju kulture je brez ustrezne rešitve že več kot 9 let. Varuh je na Vlado RS posredoval mnenje, da bi Ministrstvo za kulturo vlogo pobudnika za dodelitev izjemne pokojnine na Vlado RS moralo posredovati že takrat, ko jo je ta vložil na MK, Vlada RS pa bi o vlogi morala odločiti z individualnim upravnim aktom, zoper katerega bi pobudnik v primeru negativne odločitve imel možnost uporabiti pravno sredstvo, in ne z dopisom, kot je to storila. Po mnenju Varuha Vlada neenako obravnava vse morebitne prejemnike izjemnih pokojnin, ko o vlogah po ZIPO ne odloča več, čeprav zakon še vedno velja. Med njimi je tudi pobudnik. Opredelitve Vlade RS nismo prejeli, na odgovor čakamo že od junija 2020. Pri delu Vlade RS zato zaradi neodgovarjanja Varuhu v tej zadevi ugotavljamo kršitev načela dobrega upravljanja iz 3. člena Zakona o varuhu človekovih pravic. Glede drugih kršitev se bomo dokončno opredelili po prejemu vladnih pojasnil.

Ugotovili smo kršitve in nepravilnosti glede enakosti pred zakonom, ustavnega načela o pravici in socialni državi, pravice do pravnega varstva ter načela dobrega upravljanja.

2.15.1.2 Invalidsko zavarovanje

Število pobud na tem področju se je leta 2020 nekoliko zmanjšalo. Varuh je v letu 2020 obravnaval 53 pobud, leto dni prej pa 64. Utemeljenost pobud je bila 25,6 odstotkov, kar je manj kot 2019, ko je znašala 27,1 odstotka.

Varuh je obravnaval pobude z enako vsebino kot v letu 2019 in sicer ukinitev invalidnine, višina dodatka za pomoč in postrežbo, dolgotrajnost odločanja ZPIZ, način dela ZPIZ, predvsem izvedenskih organov in invalidskih komisij.

Varuh je obravnaval pravico do socialne varnosti za pridobitno nesposobne osebe s težavami v duševnem zdravju, ki se kaže kot navidezno nevtralno merilo, postavlja predvsem osebe s težavami v duševnem zdravju v manj ugoden položaj kot druge invalide s primerljivimi omejitvami na podlagi vrste okvare, ki povzroča invalidnost, saj se jim priznava manj oz. se jim ne priznava nekaterih pravic iz invalidnosti. Iz odgovorov MDDSZ je izhajalo, da ta vztraja pri stališču, da oseb s težavami v duševnem zdravju, ni mogoče šteti za invalide, ker te osebe nimajo bolezni oziroma okvar, ki bi bila trajna. Po mnenju ministrstva je invalidnost le trajno in neozdravljivo stanje. Urejanje področja duševnega zdravja pa po mnenju ministrstva, sodi v pristojnost Ministrstva za zdravje. MDDSZ dodaja, da osebe s težavami v duševnem zdravju, ki niso upravičene do statusa invalida oziroma pravic po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ali Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI), ki definira invalidnost kot trajno stanje uredila možnost pridobitve statusa invalida po Zakonu o zaposlitveni rahabilitaciji in zaposlovanju invalidov, da bi se jim lahko omogočila pravica do storitev zaposlitvene rehabilitacije ter vključilo v kvotni sistem zaposlovanja invalidov. Večina oseb z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju se po besedah ministrstva zaposli v zaščitni zaposlitvi. Do vprašanja v zvezi s statusom začasno nezaposljivih oseb se MDDSZ ni opredelilo. Po mnenju Varuha so podani zakonski znaki posredne diskriminacije na podlagi nespremenljive osebne okoliščine – težave v duševnem zdravju, po 14. členu Ustave RS, po 5. členu Konvencije o pravicah invalidov ter po 4. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo.

Na Varuha se je v začetku leta 2020 obrnila pobudnica v zvezi z ureditvijo pravice do brezplačnega javnega prevoza za osebe z epilepsijo ali drugimi zdravstvenimi diagnozami, zaradi katerih te osebe ne smejo voziti avtomobila. Ministrstvo za infrastrukturo (MI) se je izreklo za nepristojno glede statusa invalida. MDDSZ je v odgovoru navedlo, da po njihovem mnenju posamezniki, ki imajo epilepsijo in niso zmožni voziti vozila, ne štejejo za invalide.

Varuh je menil, da je odgovor MI o nepristojnosti neustrezen. MI je namreč prvo pristojno za pojasnila o zakonodaji, ki spada pod njegovo pristojnost. MDDSZ pa je Varuh opozoril, da Konvencija o pravicah invalidov ne zahteva določene intenzitete/stopnje okvar/e pri posamezniku, da se ta oseba lahko šteje za osebo z ovirami. Zadostuje, da ima oseba zaradi dolgotrajne okvare omejitve pri polnem in učinkovitem sodelovanju v družbi, ki pa so lahko omejene le na eno ali več področij socialnega življenja. Upoštevajoč, da nezmožnost vožnje avtomobila navadno predstavlja veliko težavo za posameznikovo vključevanje v družbo, pa je Varuh zavzel stališče, da osebe z epilepsijo in druge osebe, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo voziti avtomobila, lahko štejemo med osebe z invalidnostjo, ki jim je zagotovljeno konvencijsko in ustavno varstvo.

2.15.2 Uresničevanje preteklih varuhovih priporočil

V nadaljevanju posebej izpostavljamo pretekla priporočila Varuha, ki ostajajo še naprej v celoti neuresničena:

·         Priporočilo št. 88 (2019): Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, da pripravi spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter nekdanjim političnim zapornikom čas, ki jim je priznan na podlagi sklepa posebne komisije, upošteva kot pokojninsko dobo brez dokupa.

·         Priporočilo št. 89 (2019): Varuh priporoča, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pripravi analizo časovnih okoliščin odločanja o dodatku za pomoč in postrežbo. Glede na ugotovitve naj sprejme ukrepe, da bodo postopki končani v zakonskih rokih in da bodo vsi organi, še zlasti pa izvedenski, spoštovali dostojanstvo vsakega posameznika v tem postopku. O vsem navedenem naj zavod javno poroča.

·         Priporočilo št. 92 (2019): Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pripravi spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (403. člen ZPIZ-2) in pravico do invalidnine prizna vsem zavarovancem ne glede na vzrok nastanka telesne okvare.

·         Priporočilo št. 93 (2019): Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pripravi spremembe Zakona o socialnem vključevanju invalidov in za enake vrste omejitev invalidov enako, kakor velja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predvidi tudi dodatek za pomoč in postrežbo v najvišjem znesku.

·         Priporočilo št. 37 (2018): Varuh priporoča Državnemu zboru RS, naj ob obravnavi vsakega predloga zakona od predlagatelja zahteva tudi vpogled v osnutek predvidenih izvršilnih predpisov, in Ministrstvo za zdravje naj v soglasju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti brez odlašanja določi vrste in stopnje telesnih okvar, ki so podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja.

·         Priporočilo št. 58 (2017): Varuh priporoča, da se pripravijo strokovne podlage za poenotene normativne ureditve medicinskega izvedenstva v postopkih uveljavljanja pravic iz socialnega zavarovanja.

·         Priporočilo št. 59 (2017): Varuh priporoča, naj se preučijo možnosti določitve mirnega reševanja sporov tudi v upravnem postopku oziroma postopkih uveljavljanja socialnih pravic.

·         Priporočilo št. 53 (2016): Varuh priporoča, da pristojni organi opravijo celovito analizo in presojo dela izvedencev, ki sodelujejo v postopkih ocene delovne zmožnosti zavarovancev, ter zoper kršilce pravil ustrezno ukrepajo.

·         Priporočili št. 69 (2016) in št. 56 (2017): Naj pristojni določijo stopnje in vrste telesnih okvar, ki so podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Priporočilo je neuresničeno že 18 let!

·         Priporočilo št. 88 (2014): Varuh predlaga Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije naj preuči vzroke pritožb in ugovorov zavarovancev in naj na tej podlagi izboljša komunikacijo z zavarovanci.

Opozarjamo tudi na naslednja pretekla priporočila, ki predstavljajo stalne naloge organov:

·         Priporočilo št. 90 (2019): Varuh priporoča Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pri odločanju o pravicah iz invalidskega zavarovanja dosledno upoštevata standarde procesnega jamstva in druga določila Zakona o splošnem upravnem postopku.

·         Priporočili št. 123 (2013) in št. 89 (2014): Varuh priporoča, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sprejme ukrepe za bistveno skrajšanje časa obravnave prejetih zadev in zagotovi odločanje o pritožbah v zakonsko določenem roku.

2.15.3 Nova priporočila in dejavnosti Varuha

Varuh na podlagi obravnavanih zadev na pristojne organe oblasti naslavlja naslednja priporočila:

45. Varuh Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporoča, da kot pripravljavec zakonodaje na področju pokojninskega varstva ponovno preuči sporne določbe Zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPFOPIZ-1) v zvezi s pravico do pokojnine zavarovancev Sklada obrtnikov in podjetnikov.

46. Varuh Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporoča, da spremeni določila javnih predpisov, ki postavljajo osebe s težavami v duševnem zdravju v manj ugoden položaj kot druge invalide s primerljivimi omejitvami.

47. Varuh Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporoča in Ministrstvu za infrastrukturo predlaga, da preučita ustreznost veljavne zakonodaje, ki brezplačnega javnega prevoza ne zagotavlja vsem osebam z invalidnostjo oziroma vsem osebam, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo voziti avtomobila.