Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je s svojo ekipo v sredo, 19. 10. 2016, na delovni obisk sprejela namestnika generalne direktorice Finančne uprave RS Petra Jenka in glavno inšpektorico inšpektorata za delo Natašo Trček s sodelavci.
           
Govorili so o možnih zlorabah odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in nato zaposlitev preko s.p., stanju na področju neplačevanja prispevkov za socialno varnost, obveznosti umika že predloženih REK-1 obrazcev v primeru, da plača dejansko ni bila izplačana, problematiki izdajanja obrazcev A1, stanju na področju delavcev migrantov, posebej s predstavniki IRSD pa so se pogovarjali še o načinih preverjanja spoštovanja omejitev, opredeljenih v odločbi ZPIZ, s strani delodajalcev, o domnevnih kršitvah delovnopravne zakonodaje na MDDSZ in IRSD, stanju na področju inšpekcijskih postopkov in vlaganju kazenskih ovadb s strani inšpektorjev.

Svetovalka pri Varuhu Neva Šturm je predstavila primer zlorabe odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in nato zaposlitev preko s.p.  Glavna inšpektorica IRSD-ja je povedala, da pri nadzoru velikokrat ugotovijo elemente delovnih razmerij v pogodbenih odnosih z s.p.-ji in zahtevajo ureditev. Tudi sodišča v veliki meri podprejo ugotovitve IRSD-ja, kar bo postopoma prispevalo k ureditvi razmer in zmanjšanju števila kršitev. V izogib špekulacijam, katera oblika delovnega razmerja je za posameznika 'ugodnejša', bi bilo smiselno poenotenje, je razmišljala. Poudarila je so z zlorabami oblik delovnih razmerij ogrožene predvsem ranljive skupine (invalidi, starejši,...). Na IRSD pa se srečujejo tudi s primeri, ko posamezniki, ki imajo odprt s.p. niti ne želijo drugačne ureditve njihovega delovnega razmerja, saj so orientirani na hitrejši zaslužek zdaj, s tem pa sprejmejo tudi tveganja. S takšnimi pobudami se Varuh ne srečuje, je ugotavljala varuhinja. Seznanili so se še z zlorabami oblik zaposlitev v odvetniških in zdravniških vrstah ter se dotaknili reševanja razkoraka med napovedanimi prihodki in premoženjem posameznih delodajalcev.

Govorili so o neplačilih prispevkov za socialno varnost, ki ni urejeno sistemsko, zato je Varuh vladi Letnem poročilu za leto 2015 priporočil, naj takoj sprejeme ukrepe, ki bodo zagotovili pregleden, učinkovit in hiter sistem nadzora nad plačevanji plač, tako v neto zneskih kot vseh odtegljajev. Namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel je posebej poudarila, da bi bilo treba urediti sistem, saj so ljudje premalo varovani.
Namestnik generalne direktorice Finančne uprave RS Peter Jenko je dejal, da že obstaja cela vrsta ukrepov, ki bi jih bilo treba usklajeno izvajati. Ena od možnih rešitev bi bila, da bi imel delavec pred sklenitvijo pogodbe o delovnem razmerju možnost vpogleda v to, ali bodoči delodajalec poravnava svoje obveznosti ali ne. Glavna inšpektorica IRSD-ja je dejala, da na področju registriranih agencij za posredovanje dela nimajo več sprotnih prijav zaradi neizplačanih plač. Te morajo namreč predložiti bančno garancijo, katere unovčitev lahko IRSD predlaga ob ugotovljenih kršitvah. Morda bi veljalo bančne garancije kot enega izmed pogojev vpeljati tudi na druga področja, na primer pri zaposlovanju posameznikov, je razmišljala. Gosta sta še ugotavljala, da bi bilo vendarle treba nekoliko zaostriti vstopne pogoje za odpiranje podjetij, saj nadzorni organi z omejenim številom zaposlenih ne morejo preprečevati vseh možnih zlorab, ki potem nastajajo. S tem bi preprečili tudi veriženje podjetij.

Dotaknili so se tudi učinkovitosti vlaganja kazenskih ovadb s strani inšpektorjev. Ti bi bili zadovoljni, če bi jim tožilstva posredovala povratne informacije o tem, zakaj neka ovadba ni bila uspešna. Na ta način bi imeli inšpektorji jasna vodila, kako morajo zbirati dokaze za uspešen epilog. Uspešne zaključke ovadb otežuje tudi dikcija 'naklepa', so še ugotavljali.

Na področju delavcev migrantov na IRSD zaznavajo manj prijav. Razmere pri izdajanju A1 obrazcev so nespremenjene, so ugotavljali. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je zakon sicer pripravilo, vendar njegovo sprejemanje zaradi neusklajenosti stoji.

S predstavniki IRSD so spregovorili še o tem, kako preverjajo, ali delodajalci spoštujejo omejitve, opredeljene v odločbah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). IRSD ocenjuje, da so odločbe invalidskih komisij presplošne, da bi lahko inšpektorji na njihov podlagi uspešno ukrepali. Enaka so zdravniška spričevala.

Dotaknili so se še domnevnih kršitev delovnopravne zakonodaje na MDDSZ in IRSD in stanja na področju inšpekcijskih postopkov. Varuh še vedno ugotavlja kadrovsko podhranjenost inšpekcijskih služb, na kar opozarja vlado in državni zbor. V letnem poročilu je priporočil, naj Vlada naj zagotovi, da bodo postopki pri vseh nadzornih institucijah potekali v razumnih rokih, in predlagal kadrovsko okrepitev inšpekcij, kjer je to mogoče, tudi s prerazporeditvami javnih uslužbencev.