Zagovornik pripornika je Varuha človekovih pravic RS (Varuh) seznanil z vlogo, ki jo je 24. 2. 2014 naslovil na Zavod za prestajanje kazni zapora v Ljubljani (Zavod). Z njo je zagovornik Zavod opozoril, da je imenovani od 23. 2. 2014 od 5.36 ure dalje v priporu nezakonito, ker mu pripor, ki naj bi mu bil sicer s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani (sodišče) opr. št. IV Kpd 3690/2014 z dne 23. 1. 2014 odrejen za čas enega meseca, ni bil podaljšan. Od Zavoda je zato zahteval, da pripor v izpostavljenem primeru nemudoma odpravi in ga izpusti na prostost. Pobudi je priložil kopijo citiranega sklepa sodišča, s katerim je bil priporniku pripor odrejen zaradi pripornega razloga po prvi točki prvega odstavka 201. člena ZKP, v zvezi s členom 524 in 525 ZKP od 23. 1. 2014 od 5.45 ure. Izrek sklepa sicer ni vseboval določbe o časovnem trajanju pripora. V zadnjem odstavku obrazložitve sklepa pa je bilo zapisano, da sme biti imenovani v priporu največ en mesec od časa, ko mu je bila odvzeta prostost in da sme biti po tem času pridržan v priporu samo na podlagi sklepa o podaljšanju pripora (kar sicer določa prvi odstavek 205. člena ZKP).

Na podlagi navedb zagovornika in citiranega sklepa sodišča je bilo mogoče ugotoviti, da je šlo v izpostavljenem primeru očitno za postopek izročitve obdolženca ZDA. Za ta postopek veljajo določbe posebnega poglavja ZKP (521. do 537. člen). Četrti odstavek 524. člena ZKP določa, da se glede pripora smiselno uporabljajo tudi določbe drugega odstavka 200., 202., 203. člena in 209. do 213. člena ter 420. in 421. člena ZKP (ne pa tudi 205. člena, ki določa časovno omejenost in podaljševanje pripora). Časovna omejenost pripora v postopku izročitve je urejena v tretjem odstavku 525. člena, ki določa, da preiskovalni sodnik izpusti tujca, če prenehajo razlogi za pripor ali če se ne poda prošnja za izročitev v roku, ki ga je določil, upoštevajoč pri tem oddaljenost države, ki zahteva izročitev; ta rok ne sme biti daljši kot tri mesece od dneva, ko je bil tujec priprt. Iz odgovora sodišča z dne 21. 2. 2014, s katerim je preiskovalna sodnica zagovorniku pripornika odgovorila na njegov dopis, smo razbrali, da lahko preliminarni pripor v primeru izročitve ZDA traja dva meseca, to je do roka, ko mora država prosilka priložiti ustrezne dokumente. Hkrati pa je zagovornika (v nasprotju s predhodno obrazložitvijo, da lahko preliminarni pripor traja dva meseca) obvestila, da poteče pripor imenovanemu priporniku 23. 2. 2014 ob 5.35 uri, če ta seveda ne bo podaljšan.

Na poizvedovanje Varuha je sodišče pritrdilo, da je bil imenovanemu priporniku pripor odrejen na podlagi zgoraj navedenega sklepa sodišča, zaradi pripornega razloga po prvi točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku – ZKP v zvezi s 524. in 525. členom ZKP. Pripor je bil odrejen na podlagi mednarodne tiralice št. 14 M 058 z dne 21. 1. 2014, ki jo je izdalo sodišče v ZDA. Sodišče je ob tem poudarilo, da v izreku sklepa ni naveden rok trajanja pripora. Sodišče je tudi pojasnilo, da je dežurni preiskovalni sodnik po pomoti v sklepu (v obrazložitvi) obdržal določbe, ki veljajo sicer za "redni" pripor, in sicer, da sme biti osumljeni po sklepu preiskovalnega sodnika v priporu največ en mesec od časa, ko mu je bila odvzeta prostost in da seme biti po tem času pridržan v priporu samo na podlagi sklepa o podaljšanju pripora, saj to za primer t.i. preliminarnega pripora ne velja. Preliminarni pripor lahko namreč traja do roka, ko mora država prosilka priložiti ustrezne dokumente (v izpostavljenem primeru dva meseca). Sodišče je pristojne organe ZDA 27. 1. 2014 pozvalo za predložitev ustrezne dokumentacije v roku dveh mesecev. Glede nejasnega sporočila preiskovalne sodnice zagovorniku v zgoraj navedenem dopisu pa je sodišče sicer ugotovilo, da je preiskovalna sodnica pravilno pojasnila pravno podlago, na podlagi katere lahko traja preliminarni pripor v izpostavljenem primeru dva meseca, vendar je zatem prišlo do administrativne napake, ko je namesto datuma 23. 3. 2014, do katerega je lahko pripor v tem primeru dejansko trajal, naveden datum 23. 2. 2014. Sodišče je ob tem pojasnilo, da je preiskovalna sodnica takoj, ko je ugotovila to napako, z novim dopisom z dne 24. 2. 2014, sporočila pravilen datum izteka pripora, to je 23. 3. 2014. Predlog zagovornika pripornika za takojšnjo izpustitev zahtevane osebe iz pripora, z dne 24. 2. 2014, pa je sodišče s sklepom z dne 27. 2. 2014 zavrnilo.

Odgovor sodišča je tako potrdil, da je sodišče v izpostavljenem primeru storilo dve napaki: v obrazložitvi pripornega sklepa se je sodišče sklicevalo na določbe ZKP, ki z odreditvijo pripora v izpostavljenem primeru niso imele nobene povezave, v navedenem dopisu preiskovalne sodnice pa je poleg tega zapisan še (pomotoma) napačen datum, do katerega bi lahko najdlje trajal pripor v primeru imenovanega pripornika. Res je pravnomočen in izvršljiv le izrek sodne odločbe, medtem ko njegova obrazložitev in še manj dopis preiskovalne sodnice nimata neposrednih pravnih učinkov, vendar to ne pomeni, da nimata (negativnih) posledic. Zato poudarjamo, da je tudi pri tem potrebna vsa skrb sodišča za pravilno delo.

Glede na to, da v izreku že navedenega sklepa o določitvi pripora z dne 23. 1. 2014 ni navedena dolžina trajanja pripora in ker se glede pripora, odrejenega v izročitvenem postopku, določbe 205. člena ZKP, ki določa časovno omejenost in podaljševanje "rednega" pripora (na katere se sklicuje sodišče v obrazložitvi navedenega sklepa), ne uporabljajo, poleg tega pa so bila vsa pojasnila sodišča in vse (tudi nadaljnje) sodne odločbe v izpostavljenem primeru oprte na določbe posebnega poglavja ZKP (521. do 537. člen), ki veljajo v postopku za izročitev, Varuh sicer ni zaznal okoliščin, ki bi kazale na kakršnokoli zlorabo oblasti. Kljub temu pa je pobudo v tem primeru ocenil kot utemeljeno, saj obrazložitev sodne odločbe ne sme biti zavajajoča. Če bi dežurni preiskovalni sodnik sklep o določitvi pripora opr. št. IV Kpd 3690/2014 z dne 23. 1. 2014 obrazložil dovolj skrbno, do neljube napake v obrazložitvi ne bi prišlo. Skrbno bi morala ravnati tudi preiskovalna sodnica, ki je dopustno dolžino trajanja pripora v tem primeru v dopisu z dne 21. 2. 2014 sicer pravilno pojasnila, nato pa napačno napisala datum, do katerega traja pripor. Dopisi sodišča sicer nimajo statusa sodne odločbe in ne postanejo izvršljivi, kljub temu pa lahko imajo (kot v izpostavljenem primeru) za stranke neugodne zavajajoče posledice. Na ta primer opozarja Varuh z namenom, da se pisanju in pregledovanju odločb in drugih uradnih dopisov, ki nosijo žig sodišča posveti potrebna skrbnost. Tudi to namreč vpliva na ugled in spoštovanje sodišč ter sodniške funkcije in s tem na zaupanje v pravno državo. 2.1-5/2014