Namestnik varuhinje Ivan Šelih se je v sredo, 6. 2. 2019, udeležil 5. redne seje Odbora za pravosodje, na kateri so obravnavali stanje na področju izvrševanja ukrepa pripora in kazni zapora v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). V svojem prispevku je opozoril, da Varuh človekovih pravic RS že vsa leta svojega delovanja pozorno spremlja stanje na tem področju in o svojih ugotovitvah poroča vsako leto v svojem rednem poročilu, od leta 2008 tudi v poročilu o izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma (DPM). Poleg tega na spletnih straneh objavljamo priporočila iz posameznih obiskov Državnega preventivnega mehanizma (DPM), med drugim tudi v zavodih za prestajanje kazni zapora, in tudi odzive nanje. Obe poročili sta vsako leto obravnavani tudi v državnem zboru, na njuni podlagi so sprejeta številna priporočila za izboljšanje stanja, med drugim tudi na področju obravnave zaprtih oseb. O obravnavi zaprtih oseb je Varuh že leta 1999 pripravil posebno poročilo.
Varuh v letu 2018 obravnaval 26 pobud pripornikov (20 zadev leto prej) in nekaj manj (65) pobud obsojencev na prestajanju kazni zapora kot leto prej, ko jih je bilo 91. Število obravnavanih zadev tako ne odstopa bistveno od števila zadev na tem področju v preteklih letih, je še povedal namestnik varuhinje.
Pobude pripornikov in obsojencev pri Varuhu preverjamo, v nekaterih primerih tudi z obiski, pri pristojnih organih (npr. sodiščih), zlasti pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS), v zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) ali na Ministrstvu za pravosodje (MP). Pohvalil je sodelovanje z omenjenimi organi in dodal, da pri pridobivanju informacij in odzivanju na posredovanja Varuha ne beležijo nobenih težav.
DPM je v letu 2018 opravil šest obiskov Zavodov za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) oziroma njihovih dislociranih oddelkov (Oddelek). Ob obiskih je bilo skupaj podanih 67 priporočil, od katerih je bilo 41 posamičnih, dve sistemski in 24 splošnih. 21 priporočil se je nanašalo na bivalne pogoje, 13 priporočil na obravnavo zaprtih oseb in oblike dela, 10 priporočil je bilo podanih v zvezi z osebjem, sedem se jih je nanašalo na možnosti za aktivnosti, tri so bila povezana z zdravstveno oskrbo, dve s prehrano in po eno priporočilo na vodenje evidence in dokumentacije, obravnavanje neželenega vedenja in kršitve pravil bivanja ter stikov z zunanjim svetom.
Namestnik varuhinje in vodja DPM-ja Ivan Šelih je še povedal, da z delovanjem na tem področju ugotavljajo, ali se spoštujejo pravila in standardi, na podlagi katerih se je država tako z Ustavo kot mednarodnimi konvencijami zavezala, da bo ob odvzemu prostosti spoštovala človekove pravice, zlasti človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo. Med izvrševanjem kazenskih sankcij so obsojencu namreč zagotovljene vse temeljne človekove pravice, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom. Na to opozarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih obsodbah naše države zaradi ugotovljenih kršitev pravic zaprtih oseb, poleg tega je to izraženo tudi v tožbah zaprtih oseb za plačilo odškodnine zaradi neustreznih razmer v času prestajanja kazni zapora ali/in pripora.
Spodbuden je sicer podatek o nadaljevanju trenda zmanjšanju števila zaprtih oseb, vendar so nekateri zavodi še vedno prezasedeni, čeprav je število zaprtih oseb v primerjavi z ostalimi državami še naprej nizko.
Opozoril je, da slabe bivalne razmere za zaprte osebe v nekaterih zavodih (npr. v odprtem oddelku ZPKZ Ljubljana, ZPKZ Ig) zahtevajo sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev spoštovanja človekovih pravic zaprtih oseb, zlasti njihove osebnosti in dostojanstva. Obsojenci so namreč obsojeni zgolj na odvzem svobode ne pa tudi na odvzem človeškega dostojanstva.
Prezasedenost ZPKZ Ljubljana in nefunkcionalnost stavbe terjata gradnjo novih namestitvenih objektov v Ljubljani, čeprav problema prezasedenosti ni mogoče reševati le z gradnjo novih zaporov, je znova poudaril namestnik. Pričakovati je mogoče, da bo tudi delovanje probacijske službe pripomoglo k pogostejši rabi alternativnih sankcij in s tem k zmanjšanju števila zaprtih oseb, zato Varuh začetek njenega delovanja pozdravlja.
V ZPKZ še naprej ostaja šibka točka organiziranje dejavnosti oziroma zagotavljanje dela vsem zaprtim osebam, ki so sposobne za delo in želijo delati. Zato je namestnik znova poudaril, da mora biti čas prestajanja kazni zapora za obsojenca priprava na njegovo ponovno vrnitev in vključitev v družbo.
Zavodi bi morali poskrbeti, da bi zaprte osebe (tudi priporniki) imeli možnosti vključevanja v različne oblike aktivnosti. Ob tem je spomnil na potrebo po spoštovanju priporočila Evropskega komiteja za preprečevanje mučenja in drugega nečloveškega in ponižujočega ravnanja in kaznovanja (CPT) ob obisku 2017, da naj bodo tudi priporniki dnevno vsaj osem ur izven svojih celic in vključeni v različne koristne dejavnosti, kot so delo, ki je po možnosti poklicno, izobraževanje, šport ali druge primerne aktivnosti.
Opozoril je tudi na potrebno skrb za izboljšanja razmer za nameščanje in obravnavo ranljivih zaprtih oseb, kot so starostniki, bolni, invalidi in drugi, da se bo zagotovilo njihovo dostojno prestajanje odvzema prostosti.
Spomnil je tudi, da Varuh že od leta 2011 pri svojem delovanju opozarja tudi na težave, s katerimi se pri opravljanju svojega dela soočajo pravosodni policisti in ostalo osebje v ZPKZ. Večkrat je v letnih poročilih poročal o kadrovskem primanjkljaju pravosodnih policistov in terjali, da se težave čim prej odpravijo ter realizirajo dodatne zaposlitve. Varuh poudarja, da je stanje v zaporih in raven varnosti v njih odvisna tudi od organizacijske klime ter učinkovitosti zaposlenih, zato je izrednega pomena zagotavljati ustrezno varstvo pravic delavcev in skrbeti za spodbudne delovne pogoje. V poročilu za leto 2018 bomo tej problematiki namenili ponovno priporočilo, je dodal.
Razprava na odboru se je sicer nanašala na različne vidike izvrševanja kazni zapora in znova razgalila nekatere nevralgične točke v našem zaporskem sistemu. Končala se je s sprejetjem dveh sklepov, in sicer, da Ministrstvo za pravosodje celostno preuči stanje v ZPKZ in o svojih ugotovitvah poroča Odboru za pravosodje ter po potrebi pripravi tudi ustrezne normativne spremembe. Prav tako tudi, da Odbor za pravosodje sproti seznanja o svojih nadaljnjih ugotovitvah, sprejetih ukrepih, usmeritvah in načrtih na področju izvrševanja ukrepa pripora in kazni zapora v slovenskih zaporih.