Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je danes, 31. 8. 2022, odzval na javni poziv generalnega direktorja Radio televizije Slovenija Andreja Grah Whatmoughu. Sporočil mu je, da je svoboda izražanja res demokratična pridobitev, ki je varovana do meja varstva drugih človekovih pravic in svoboščin oz. pravic drugih. "Zato je v osrčju prizadevanj institucije, ki jo vodim, že ves čas prav skrb za etiko javne besede in spoštovanje človekovega dostojanstva. Svoje javne nastope, neposredne stike z odločevalci in ostalo komunikacijo pogosto izkoristim za opozorila, ki se nanašajo na problematičen razmah nesprejemljivih praks komuniciranja in delovanja, kot so grožnje, sramotenje, zmerjanje, obračunavanje, linč in podobno.
S sodelavci skladno s pooblastili, ki nam jih dajeta Ustava Republike Slovenije in Zakona o varuhu človekovih pravic opozarjamo na nepravilnosti in kršitve pravic, če jih ljudem povzročajo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Posebne pozornosti so deležne skupine, ki nimajo možnosti, da bi se zoper sovražnosti branile same – torej tiste skupine ljudi, ki so zapostavljene, marginalizirane ali kako drugače ranljive. Takrat pristojne organe pozovem, da nemudoma ukrepajo.
Sicer pa na pomen dostojnosti, pa ne le v javnem diskurzu, temveč na vseh področjih našega življenja in dela, kot varuh človekovih pravic opozarjam pogosto. Menim namreč, da je dostojna komunikacija in ravnanje, ki ne posega v dostojanstvo sočloveka in mu ne krši pravic, odraz zrelosti, odprtosti in etičnosti družbe. Zavedati se moramo, da mora biti naša javno izražena misel kultivirana, ne glede na njeno ostrino in neposrednost.
Za dvig ravni dostojnega komuniciranja pa (javni) pozivi in opozorila seveda niso dovolj. Vsak od nas se mora zavedati, kakšno moč imajo naše besede: moč miru, moč vojne, moč spoštovanja, spodbude, zaničevanja ali sovraštva. Na nas je torej, da naredimo vse, da delujemo z zgledom in da je vsaka naša javno izražena misel kultivirana, ne glede na njeno ostrino in neposrednost. Skladno s slovenskim pravnim redom imajo vsi, ki se v tovrstnih primerih čutijo premočno prizadeti v svoji duševni integriteti, določene možnosti tako v okviru civilnega kot kazenskega pravnega varstva.
Z budnostjo družbe na nesprejemljive prakse komuniciranja in ukrepanjem skladno s pravnim redom se postavlja jasna ločnica med sprejemljivim ali nesprejemljivim načinom komuniciranja, ki zaznamuje delovanje in mišljenje celotne družbe."
* * *
Varuh je podal tudi odgovore na še nekatera vprašanja v zvezi s pozivom generalnega direktorja.
Ali se boste na poziv odzvali, oziroma ali predvidevate kakršne koli ukrepe v zvezi z objavama v Dnevniku in Mladini?
V zvezi z objavami v Dnevniku in Mladini ne predvidevamo nobenih ukrepov. V primeru prizadetosti s poročanjem, komentiranjem ali drugo komunikacijo medijev obstajajo pravne poti, pa tudi prijava na Novinarsko častno razsodišče. Glede medijev je treba opozoriti tudi na pomen medijske svobode in posebej tudi svobode izražanja v demokratičnih družbah, ki ji tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) pripisuje velik pomen, posebej glede medijev kot watchdogov in nevarnostim širšega chilling efekta ob morebitnem poseganju vanjo. Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na nedopustne pritiske (prej na Slovensko tiskovno agencijo, sedaj na javni servis RTVSLO) opozarjal zadnji dve leti v več deset javnih nastopih, ob obravnavi Letnega poročila Varuha človekovih pravic pred slovenskimi poslanci, na seji v Evropskem parlamentu in tudi v pogovoru s predstavniki Misije Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev, ki je v Sloveniji oktobra 2021 preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji.
Ali je ustanova kot je javni zavod RTV Slovenija lahko žrtev sovražnega govora?
Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne, ksenofobične, rasistične, seksistične, šovinistične ter naperjene zoper skupino ljudi zaradi njihove etnične, verske, rasne ali kulturne pripadnosti, nacionalnega izvora ali spolne usmerjenosti. Njihov namen je degradirati, prestrašiti ali spodbujati nasilje in nestrpnost. RTVSLO kot institucija ne more biti žrtev sovražnega govora, lahko pa so njegove žrtve tam zaposleni, skladno s prej opredeljenimi kriteriji. Vsakdo, ki ocenjuje, da je bil z določenim načinom komunikacije prizadet, ima na voljo vsa pravna sredstva.
Ali zapisa, ki jih je v pozivu izpostavil generalni direktor, vsebujeta elemente sovražnega govora?
Varuh ne presoja, ali so v posameznem primeru etično spornega komuniciranja podani znaki kaznivega dejanja, saj so za takšno oceno pristojni le organi odkrivanja in pregona, če zadeva pride pred sodišče, pa tudi sojenja. Varuh se za javne odzive na sovražni govor praviloma odloči predvsem v primerih, ko gre za primere sovražnega govora, ki je usmerjen proti določeni skupini ljudi z neko osebno okoliščino (npr. spol, rasa, vera).