Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je prejel novinarsko vprašanje, ki smo ga opredelili kot pobudo, v kateri je pobudnik navajal, da za tednik Reporter piše članek o satirično -informativni oddaji Ta teden z Juretom Godlerjem na Planet TV.
V eni izmed oddaj, bila je na sporedu v četrtek, 14. maja 2015, naj bi po mnenju novinarja prišlo do sovražnega govora. V navedeni oddaji je komik Jure Godler govoril o proslavi ob obletnici konca druge svetovne vojne, med drugim o prireditvi Pot ob žici v spomin na žico, ki jo je okoli Ljubljane med vojno postavila italijanska vojska. Med drugim je dejal: "Če bi v Ljubljani takrat živeli Strojanovi, žice več ne bi bilo v enem tednu, to je enkrat ena." Novinarja je zanimalo, kako Varuh ocenjuje tovrstni humor, ki naj bi sugeriral, da so Strojanovi oziroma Romi tatovi, kar je tudi sicer močno izražen predsodek v Sloveniji ter, ali smo s tem primerom seznanjeni in se nanj nameravamo javno odzvati?
Pojasnili smo, da je Varuh v skladu z ustavo in zakonom pristojni za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do organov oblasti, zato ne more obravnavati primerov, v katerih so domnevni kršitelji mediji ali posamezni medijski akterji, saj so njihovi izdajatelji pravne osebe zasebnega prava brez javnih pooblastil. Ne glede na to si Varuh na sistemski ravni prizadeva za vzpostavitev zakonodaje in praks, ki bi preprečile neupravičene posege v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov s strani medijev. Ta prizadevanja so razvidna zlasti iz letnih poročil Varuha in na tej podlagi pripravljenih priporočil, v katerih med drugim že vrsto leto pozivamo vse, ki sodelujejo v javnih razpravah, še posebej politike, da se v svojih izjavah in besedilih izogibajo spodbujanja sovraštva ali nestrpnosti na podlagi katere koli osebne okoliščine, ob morebitnih takšnih primerih pa naj se nanje nemudoma odzovejo in jih obsodijo.
Kdaj je posamezni primer domnevnega sovražnega govora prestopil meje dovoljenega, je zahtevno strokovno vprašanje, ki terja analizo vseh okoliščin konkretnega primera. Poleg samega besedila je potrebno upoštevati tudi, kdo je izjavo dal, v kakšnem kontekstu je bila izrečena, kakšen je bil format prispevka in medija ter kakšne so lahko posledice izjave za določene posameznike ali skupine.
Že iz vprašanja novinarja je jasno razvidno, da je bila sporna izjava izrečena v satirični oddaji in jo je izrekel komik. Satirični format medijskih sporočil ima nekaj posebnosti, ki mu dopuščajo večjo svobodo izražanja, kot velja za tako imenovane »resne« medijske vsebine. Humor pogosto izkorišča nekatere uveljavljene stereotipe, ki jih, čeprav ne neposredno izrečene, prepoznajo sami poslušalci in gledalci. To bi lahko rekli tudi za primer, na katerega nas je opozoril novinar.
Varuh ne podpira širjenja stereotipov, ki lahko prizadenejo in delujejo diskriminatorno do posameznih deprivilegiranih skupin, ki nimajo družbene moči in dostopa do medijev. Vendar se stereotipom in njihovi uporabi v zasebnem in javnem govoru v celoti ni mogoče izogniti. Vedno bodo obstajali in tudi vedno nastajajo novi. Iz njih se lahko včasih tudi kaj naučimo, o sebi in drugih. Komiki in satiriki so tu še posebej na spolzkem terenu in morajo v vsakem primeru posebej iskati mejo med še sprejemljivo uporabo stereotipov. Vsak tak primer je lahko učna ura tudi za humoriste in satirike, da ocenijo, ali njihov način parodiranja stvarnosti ne posega v pravice drugih, torej ali s satiro odpirajo družbeno relevantne razprave ali neke stereotipe zgolj zlorabljajo in posledično prispevajo k širjenju predsodkov do določenih ranljivih skupin.
Ker so predpisani pogoji za kazenski pregon tkim. sovražnega govora zelo zahtevni in na tej podlagi v Sloveniji praktično nimamo sodne prakse, Varuh podpira druge oblike odzivov na sovražni govor in odpiranje razprav o tej tematiki. Zato je Varuh je partner in podpornik projekta Z (od)govorom nad sovražni govor – Zagon neodvisnega povezovalnega telesa, ki je projekt Mirovnega inštituta. V okviru tega projekta deluje tudi poseben Svet za odziv na sovražni govor, ki sprejema pobude za obravnavo posameznih primerov. V takšnih primerih je mogoča tudi možnost pritožbe na novinarsko častno razsodišče. Ker je v primeru, ki ga je izpostavil novinar, omenjena konkretna družina, pa ima ta seveda tudi možnost uporabiti pravna sredstva, če oceni, da je v tem primeru šlo za žaljivo obdolžitev ali razžalitev.
