Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Odisejada mladoletne deklice

Služba za otroško in mladostniško psihiatrijo Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani se je obrnil na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) s prošnjo za posredovanje na centru za socialno delo (CSD), da poskrbi za ustrezno namestitev deklice. Zapisali so, da so pri deklici bile izčrpane vse diagnostične in terapevtske možnosti, ki pa jih ni bilo veliko, ker naj bi bil njen osnovni problem socialne narave. Menili so, da ji z nadaljnjimi hospitalizacijami škodujejo, saj se je pri njej že razvil sindrom hospitalizma.

Iz obširnega poročila CSD, ki smo ga prejeli po posredovanju, izhaja, da si je strokovna služba v sodelovanju z vsemi vpletenimi institucijami prizadevala za dolgoročno rešitev socialnega in zdravstvenega problema deklice, vendar žal neuspešno, ker naj bi bil po mnenju zdravnikov problem psihiatrične narave. Iz poročil smo povzeli, da deklica izhaja iz velike družine, v kateri so bili otroci prikrajšani za psihofizične spodbude že od zgodnjega otroštva in bili zaradi neugodnih družinskih razmer vsi nameščeni v rejniške družine. Po mnenju pedopsihiatrinje so izrazito disfunkcionalne in travmatizirajoče družinske razmere zaznamovale dekličin osebnostno-emocionalni razvoj. Poglobljeno delo z deklico se je začelo v 4. razredu, ko je samoiniciativno potožila nad neurejenimi domačimi razmerami in nasiljem. Najprej so ji pomagali z namestitvijo v dijaški dom, da ji ni bilo treba menjati tudi šole in jo vključili v psihološko svetovanje. Dve leti pozneje je bila zaradi avtoagresivnega vedenja in še vedno neurejenih družinskih razmer nameščena v vzgojni zavod. Menjavala so se obdobja, ko je živela v rejniški družini (skupaj s tremi sorojenci), v vzgojnem zavodu in v bolnišnici. Vsakokrat je prišlo do spremembe zaradi njenega agresivnega ali samomorilnega vedenja. V juliju 2009 je bila iz psihiatrične bolnišnice nameščena v nov vzgojni zavod, od tam pa po enem tednu zaradi samopoškodbenega vedenja in fizičnega napada na vzgojiteljico spet v psihiatrično bolnišnico. Po vrnitvi v zavod je bila že po dveh dneh zaradi neobvladljive agresije in življenjske ogroženosti z reševalnim avtomobilom odpeljana na pediatrično kliniko – službo za otroško psihiatrijo, osem dni pozneje pa zaradi neobvladljive agresije premeščena v psihiatrično kliniko Ljubljana.

Ni v pristojnosti Varuha, da bi posegali v strokovne odločitve in ocenjevali njihovo pravilnost. Z vso odgovornostjo pa lahko izrazimo mnenje, da se s predstavljenim podajanjem deklice iz institucije v institucijo in med drugim celo na zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice (za odrasle) grobo kršijo pravice otroka do ustreznega zdravstvenega varstva in do razvoja.

Ugotavljamo, da ni ustrezne povezave med strokami in zadostnega interdisciplinarnega sodelovanja, s ciljem iskanja ustreznih rešitev, izhajajoč iz otrokove največje koristi in opozarjanjem države na nujnost ustrezne sistemske ureditve (sistemska ureditev specializiranega rejništva, varovanih oddelkov za intenzivno zdravljenje otrok tega področja), k čemur jo med drugim zavezuje tudi Konvencija o otrokovih pravicah. Na problem smo opozorili tudi Ministrstvo za zdravje, ki nam je odgovorilo, da ugotavljajo, da se naše trditve glede odsotnosti varovanih oddelkov za intenzivno zdravljenje otrok tega področja točne in nameravajo problematiko rešiti v najkrajšem možnem času. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa smo opozorili na nujnost specializiranega rejništva. Zagotovilo nam je, da tovrstne aktivnosti na ministrstvu že potekajo. 11.3-11/2009

 

Natisni: