Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh Svetina: »Človekove pravice se pod določenimi pogoji lahko omeji le z zakonom.«

Državni zbor Republike Slovenije je danes, 21. oktobra 2021, obravnaval 26. letno poročilo Varuha človekovih pravic in poročilo o izvajanju nalog Državnega preventivnega mehanizma za leto 2020, ki ga je v veliki meri zaznamovala pandemija covid-19. Varuh človekovih pravic Peter Svetina je izpostavil, da smo se skoraj vse leto srečevali z ukrepi za zaščito življenj in zdravja. »Prvič v samostojni Sloveniji smo se kot družba dnevno ukvarjali z vprašanjem, kje so meje dopustnega omejevanja naših pravic in svoboščin. Torej, do kam segajo moje pravice in kje se začnejo pravice drugih. Prvič se je odprla tudi širša diskusija in zavedanje o tem, da večina človekovih pravic ni absolutnih, kar se mi zdi izjemno pomembno,« je poudaril Svetina.

Varuh človekovih pravic je v zadnjem letu in pol pogosto opozarjal na problem vladanja z odloki, saj je nujna ustrezna in konkretna zakonska pravna podlaga, kadar gre za omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »Izvršilna veja oblasti mora po verifikacijo glede posegov v človekove pravice k zakonodajalcu. Pričakujem, da se bo delovanje pristojnih na tem področju izboljšalo,« je dejal Svetina.
Varuh je tudi pogosto opozarjal vlado in ministrstva, da je zakonska podlaga v Zakonu o nalezljivih boleznih nezadostna, čemur je kasneje pritrdilo tudi Ustavno sodišče.

Institucija Varuha je lani samo na vlado oziroma na njenega predsednika naslovila kar 43 različnih poizvedb, večina je bila tudi upoštevanih. Skoraj 900 mnenj, predlogov, poizvedbi in pozivov  pa je Varuh naslovil še na razna ministrstva.
Varuh človekovih pravic je lani obravnaval skoraj 7000 zadev, pri tem pa je ugotovil 473 kršitev pravic in drugih nepravilnosti. Največ kršitev, kar 66, je Varuh ugotovil s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in tudi Vlade Republike Slovenije, temu sledijo Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za notranje zadeve, centri za socialno delo in drugi. »Okrepiti je treba zavedanje glede pojasnilne dolžnosti, ki jo imajo državni organi. Vsak državni uradnik, bi se moral zavedati, da lahko s svojim odnosom do dela in do ljudi pomembno vpliva na življenja posameznikov. Vemo, da so imeli v zadnjem letu in pol predstojniki organov zaradi omejevanja epidemije veliko dela, vendar to ne more biti opravičilo za to, da državni aparat kot tak ne deluje,« je poudaril varuh.

Načelo dobrega upravljanja zahteva, da se ministrstva, vladne službe, občine in druge javne institucije pravočasno in argumentirano odzovejo na prejete predloge. Tudi Varuh človekovih pravic se pogosto srečuje z nesprejemljivimi zamudami pri poizvedovanju in pridobivanju informacij. »Če organi ne odgovarjajo nam, ki imamo z ustavo določen mandat in smo nacionalna institucija za človekove pravice, ne vladi in posredno tudi ne državnemu zboru, kakšen je potem odnos teh organov do običajnih državljanov? Kako težko torej do odgovorov pridejo posamezniki, ki so pred državnim birokratskim aparatom, ki je pogosto odtujen, brezčuten, pogosto povsem sami in nemočni,« je izpostavil varuh človekovih pravic.

V aktualnem poročilu Varuh predlaga 128 novih priporočil. »Vsa so pomembna in nujna, da bomo tudi v prihodnje kot družba ohranili visok standard spoštovanja človekovih pravic. Naš cilj mora biti, da bi tak standard nediskriminatorno občutil vsak izmed nas in to na vseh področjih življenja. Zato na zavračanje naših priporočil, teh je letos 11, s strani vlade ne pristajamo,« je dejal varuh.

Varuh je pristojnim že v lanskem letnem poročilu priporočil, da pripravijo in sprejmejo ustrezne pravne podlage, ki bodo zagotovile, da Republika Slovenija vzpostavi neodvisno telo za izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Vendar se to ni zgodilo že več kot 10 let. »Letos zato predlagamo, da pristojni za to nalogo imenujejo Varuha človekovih pravic, ki je mednarodno akreditiran kot nacionalna institucija za človekove pravice s statusom A po Pariških načelih in ki že sedaj aktivno spremlja problematiko izvajanja konvencije o pravicah invalidov,« je povedal varuh.

Varuh človekovih pravic je izpostavil tudi, da se je v času omejitvenih ukrepov razmahnila tudi epidemija nestrpnosti in sovraštva. Organe odkrivanja in pregona pozval, da zajezijo sovražni govor.
Poslankam in poslancem je varuh Svetina predstavil tudi poročilo Državnega preventivnega mehanizma, ki je lani obiskal 51 krajev odvzema prostosti in opravil tudi dve spremljanji prisilnih vračanja tujcev iz države. Prvič je obiskal tudi Krizni center za mlade. Ob tematskih obiskih v posebnih socialnovarstvenih zavodih je Varuh nevzdržne razmere v prezasedenih varovanih oddelkih označil kot grdo ravnanje s stanovalci. »Ugotovili smo, da prihaja celo do nameščanj mladoletnih stanovalcev v zavode, namenjene odrasle. Takšna namestitev je nesprejemljiva, pričakujem, da bodo pristojni čim prej našli ustrezne rešitve,« je povedal Varuh.

Natisni: